Repnica pri hiši Brezovica 32
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Nepremična kulturna dediščina
Objekt Repnica pri hiši Brezovica 32 pod evidenčno številko 11974 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Pristojni zavod: ZVKDS OE Novo mesto
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Naravna dediščina
Gre za jutrišnjo dediščino.Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Na območju Bizeljskega so s pomočjo delovanja narave in človeka nastale repnice, jame, skopane v kremenčevem pesku, ki ga je pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Skladi kremenčevega peska so se sčasoma zbili, kar je domačinom omogočilo izkopavanje jam. Pri tem niso uporabljali posebnih gradbenih materialov, razen pri zazidavanju vhoda, ki je moral biti še posebno skrbno utrjen, da je repnico varoval pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Kopanje jam je bilo zahtevno opravilo. Glavno orodje pri delu so bili kramp, lopata, samokolnica za odvažanje peska in posebno strgalo, s katerim so zravnali ter oblikovali stene in strop. Krampe so morali vsak dan kovati, ker so se pri kopanju zelo zbrusili in postali neuporabni. Pri kopanju so pogosto naleteli na ostanke različnih školjk, ki jih je tu odlagalo Panonsko morje.
Izkopane jame so dobile ime po repi, ki so jo ljudje poleg drugih pridelkov shranjevali v njih. Zaradi stalne vlage okrog 95 % in temperature okrog 8°C so bile v preteklosti, ko ni bilo hladilnikov, najprimernejši prostor za shranjevanje. Poleg shranjevanja zelenjave so repnice uporabljali tudi za kuhanje in shranjevanje žganja, mesa in drugih živil. Repnice so imele pomembno vlogo tudi v času vojne. V njih so bila namreč skrivališča, domačini so lahko iz hiše skozi njihove podzemne rove pobegnili v gozd. Dandanes repnice še vedno uporabljajo za shranjevanje poljskih pridelkov, zaradi primernih temperature in vlage pa so večinoma namenjene za zorenje in hrambo vina.
Repnica pri Najgerju, ki velja za eno največjih in najlepših repnic, je vkopana na vrhu Grabna oziroma vasice Brezovica na Bizeljskem. Nastala je kot plod edinstvenega prepletenega delovanja človeka in narave. Najgerjevo repnico lahko torej uvrščamo med dvopomensko dediščino, tako kulturno kot naravno. Kopati so jo začeli že v 19. stoletju lastnikovi pradedje, ko so potrebovali prostor za hranjenje ozimnice. Sprva je bila repnice velika 2,5 x 3 m, zdaj pa so se njene dimenzije krepko povečale, saj meri že 150 m2. Prvi prostor krasi naravna peščena freska, ki je nastala s pomočjo narave in človekovih rok. Strop jame je okrašen z ornamenti, ki prikazujejo različne motive in podobe, za katerih prepoznavanje je potrebno malo domišljije. Nastali so zaradi primesi različnih rudnin. Drugi prostor v repnici je namenjen hrami in pokušanju domače odprte vinske kapljice. Glavne vrste vina so rdeči in beli bizeljčan ter laški rizling. Osrednji prostor v repnici se nadaljuje v buteljčno klet, namenjeno zorenju vina v buteljkah. Glede na to, da naplavine Panonskega morja tukaj na tem območju segajo do 50 m globoko, so lastniki repnico v letih 2002 in 2007 še dodatno povečali za prostora, ki sta idealna za hrambo vin. Oba sta vsaj deset metrov pod vinogradi in zagotavljata stalno temperaturo in vlago. Leta 2009 so skopali še 8 m dolg rov, ki repnico povezuje z novo zidano kletjo.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Kladnik, D. in Mihevc, B. (ur.) 2006: Repnica. Posavje in Posotelje A – Ž; enciklopedični priročnik za popotnika. Ljubljana. [COBISS-ID 226478336]
- Kunej, T., Rostohar, T. 2007: Repnice, Endem ob bizeljsko-sremiški vinski turistični cesti. Brežice.
Avtor zapisa
Katarina Polajnar Horvat (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
Predlog citata
Polajnar Horvat, K. 2010: Repnica pri hiši Brezovica 32. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/28-repnica-pri-hisi-brezovica-32.