Selovec – nahajališče fosilov

Opis

Pri Selovcu, približno 3 km zahodno od planinske koče na Čavnu, je ob cesti razkrit eden najlepših primerov jurskega grebenskega apnenca v Sloveniji.

Zgornjejurski grebenski apnenci, ki se v Sloveniji raztezajo v 15 do 20 km širokem pasu od Soške doline do Bele Krajine in se nadaljujejo na Hrvaško, v Bosno in v Črno goro, so tipičen primer bariernega grebena, podobnega današnjemu Velikemu bariernemu grebenu na vzhodni obali Avstralije. Barierni greben je rastel na robu Dinarske karbonatne platforme. Obsežni grebeni so v zgornji juri uspevali na robovih vseh karbonatnih platform v bližini ekvatorja, tako da grebenske apnenece iz tega obdobja danes najdemo v Španiji, na Portugalskem, v Franciji, Nemčiji, Švici, Italiji, na Češkem, Poljskem in v Romuniji, na Krimu in Kavkazu, na Kitajskem in v srednji Ameriki.

Grebenski apnenci na Trnovskem gozdu so nastajali v oxfordiju in kimmeridgiju (spodnji in srednji del zgornje jure), to je v času od 157 do 151 milijonov let pred sedanjostjo. Skozi 6 milijonov let dolgo obdobje so bile torej na tem območju temperatura, slanost in koncentracija hranilnih snovi idealne za rast grebenov. Debelina grebenskih apnencev je več kot 200 m, iz česar lahko sklepamo, da se je sočasno z rastjo grebena morska gladina dvigala, tako da je morsko dno ostajalo ves čas na optimalni globini. Do lokalnega dviganja morske gladine je prišlo zaradi evstatičnega dviga morske gladine po vsem svetu in hkrati počasnega tonjenja Dinarske karbonatne platforme.

Recentna grebenska okolja lahko po značilnih združbah in po obliki grebenskih tvorb delimo na več vzporednih pasov: zunanji greben, notranji greben in zagreben. Podobno delitev opazujemo tudi v zgornjejurskem grebenskem kompleksu v Sloveniji. V zunanjem bariernem grebenu na samem robu platforme prevladujejo stromatoporoidi iz skupine aktinostromaridov in masivne koralne kolonije, ki so lahko kljubovale tudi najmočnejšim valovom. Vejnate korale so redke. Nasprotno pa je v notranjem bariernem grebenu vejnatih koral več, nežnejši parastromatoporidi nadomestijo odpornejše aktinostromaride. Za zatišni greben so značilni tanjši, med seboj ločeni kopasti grebeni, v katerih prevladujejo vejnati stromatoporidi.

Zunanji rob grebena se zaradi velike energije valov neprestano ruši, drobir pa se odlaga na predgrebenskem pobočju. To pobočje navadno precej strmo prehaja v globljemorski bazen, kjer se odlagajo tanke plasti drobnozrnatih sedimentov, sestavljenih v glavnem iz hišic planktonskih enoceličarjev.

Na koncu kimmeridgija je obsežni barierni greben odmrl. Na mnogih krajih v Sloveniji na grebenskem apnencu najdemo boksite, ki so dokaz, da je bilo robno območje Dinarske karbonatne platforme nekaj časa kopno. Sklepamo lahko, da je prav znižanje morske gladine povzročilo množičen pomor grebenskih organizmov po vsej Dinarski karbonatni platformi.

Grebenski apnenec pri Selovcu ima značilnosti notranjega bariernega grebena. S tega nahajališča je določenih 12 različnih vrst koral, od drugih grebenskih organizmov pa spongije (parastromatoporidi in hetetide). Zunanji barierni greben je najlepše ohranjen nekaj kilometrov severneje od tega nahajališča, okrog Mrzovca in Ojstrovce.

Na območju Čavna izdanjajo samo zgornjejurski apnenci. Spodnje in srednjejurske kamnine Trnovskega gozda so najlepše vidne v širši okolici Kovka.

Strokovne reference in viri

• Turnšek, D. 1966: Zgornjejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije.. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. prirodosl. med. vede, Odd. prirodosl. vede 9, 335–428. Ljubljana. [COBISS-ID 7370797]
• Turnšek, D. 1969: Prispevek k paleoekologiji jurskih hidrozojev v Sloveniji.. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. prirodosl. med. vede, Odd. prirodosl. vede 12, 209–237. Ljubljana. [COBISS-ID 7381549]
• Turnšek, D. 1972: Zgornjejurske korale iz južne Slovenije.. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. prirodosl. med. vede, Odd. prirodosl. vede 15, 145–265. Ljubljana. [COBISS-ID 7383597]
• Turnšek, D. 1997: Mesozoic corals of Slovenia. Ljubljana. [COBISS-ID 71127040]
• Turnšek, D.; Buser, S. & Ogorelec, B. 1981: Un Upper Jurassic reef complex from Slovenia, Yugoslavia.. V: TOOMEY, Donald Francis (ur.). European fossil reef models, SEPM Special Publication 30, 361–369. Tulsa. [COBISS-ID 556117]

Avtor zapisa

Špela Goričan (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Goričan, Š. 2010: Selovec – nahajališče fosilov. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/307-selovec-nahajalisce-fosilov.