Močilnik

Opis

V izraziti zatrepni dolini na južnem robu Vrhnike, v bližini glavne ceste Vrhnika–Logatec, so razporejeni izviri Velikega in Malega Močilnika, ki napajajo Malo Ljubljanico. V Močilnik priteka predvsem voda s Planinskega polja, del pa je je tudi iz ponorov Hotenjke, Žejskega potoka, Petkovščice in Logaščice.

Od 50 do 100 m široka in 500 m dolga zatrepna dolina Velikega Močilnika se konča s prepadnimi stenami, imenovanimi Hudičeve skale. Visoke so dobrih 40 m in v njih se že od nekdaj urijo plezalci. V Velikem Močilniku vre voda na dan v treh izvirih. Glavni izvir je v kotu zatrepa, drugi ob desnem bregu pod kapelico sv. Antona tik ob restavraciji, tretji pa je nekako na sredi med njima. Izvir Velikega Močilnika je bil nekdaj umetno zajezen z nasutim in obzidanim jezom, voda pa je bila speljana po koritu k žagi. Zdaj stoji na njenem mestu parkirna ploščad, vodno korito pa je spremenjeno v odprto strugo. Voda priteka na površje med gruščem in podornimi skalami pod prepadnimi stenami. Drobir ob zajezenih izvirih voda počasi odnaša in struge se vse bolj zajedajo v stranske bregove.

Voda Malega Močilnika vre iz grušča, ki prekriva podzemne vodne rove pod Drčo. V bližini izvira je star kamnolom in na njegovi prepadni steni so turistični delavci ob koncu 19. stoletja postavili tablo z napisom »Tu je pričetek Krasa«. Izvir so že pred davnimi časi zajezili in v jezercu za pregrado napajali živino. Visoka voda se je prelivala čez jez v slikovitem slapu, del pa je odtekal po lesenem koritu na veliko kolo, ki je poganjalo žago. Stara lesena zgradba še stoji, a žaga že dolgo ne obratuje. Prek jezu je čez most speljana cesta v Veliki Močilnik. V bližnjem zaledju Malega Močilnika so koliševke Farovška dolina, Grogarjev dol in Tomažetov dolec. Nastale so z udorom jamskega stropa, podobno kot celotna zatrepna dolina Močilnika. Prostornejši vodni rovi, ki so pod koliševkami zasuti s podornimi skalami, so vsaj 30 do 50 m pod njihovim dnom.

Leta 2008 je vrhniško Muzejsko društvo v Močilniku postavilo spominsko obeležje priznanim vrhniškim krasoslovcem dr. Francetu Habetu, dr. Petru Habiču in Ivanu Michlerju, ki so pomembno zaznamovali raziskovanje slovenskega krasa.

Spletne povezave

• Močilnik (Wikipedia)

Strokovne reference in viri

• Habič, P. 1996: Vrhniški izviri in njihovo kraško zaledje. Vrhniški razgledi 1. Vrhnika. [COBISS-ID 3591010]
• Novak, D. 1965: Izviri Ljubljanice. Proteus 28-1. Ljubljana. [COBISS-ID 11116845]
• Skoberne, P. 2004: Ljubljanica: od izvira do izliva. Slovenija na dlani. Ljubljana. [COBISS-ID 25615621]

Avtor zapisa

Mauro Hrvatin (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Hrvatin, M. 2010: Močilnik. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/391-mocilnik.