Ekosistemi celinskih voda

Ekosistemi celinskih voda

Avtor: Monika Cerinšek, dr. Gregor Torkar

Kazalo

Biosfera

(datoteke/skocjan.png)
Pogled iz južnega roba soteske proti Škocjanu. © 2009, Borut Lozej, vir: Arhiv Parka Škocjanske jame
Biosfera je celotno območje življenja na Zemlji. Zaradi raznolikosti in lažjega raziskovanja ekologi delijo biosfero na manjše biome in ekosisteme.

Kazalo

Biomi

(datoteke/puscava.png)
Puščava v Maroku. © 2008, vir: Gregor Torkar
(datoteke/ledenik.png)
Ledenik na Islandiji. © 2008, vir: Gregor Torkar

Biomi so najširše oblike skupnosti živih organizmov, ki združujejo vse ekosisteme v podnebnem pasu in talnih razmerah. Biome delimo na kopenske in celinske vode ter oceane in morja. Biomi se spreminjajo od tečajev proti ekvatorju (tundra, tajga, mešani listopadni gozdovi zmernega pasu, stepe in prerije, zimzeleni trdolistnati gozdovi, puščave, savane in tropski deževni gozdovi).

Nazaj

Ekosistemi

Ekosisteme sestavljajo različne združbe živih organizmov in neživi dejavniki njihovega okolja, kot so temperatura, nadmorska višina, sestava tal, sončno sevanje in količina padavin. Na primer, reka je življenjski prostor (habitat) postrvi. Različne vrste organizmov, ki si delijo isti življenjski prostor, sestavljajo zbružbo živih organizmov.

Nazaj

Ekosistemi celinskih voda

Velika biogeografska raznolikost Slovenije omogoča obstoj raznolikih ekosistemov. V nadaljevanju bomo spoznali nekatere ekosisteme celinskih voda v Sloveniji.

Kazalo

Jezera

(datoteke/jezero.png)
Bohinjsko jezero po dolžini od vzhoda proti zahodu; v ozadju je strma stopnja Komarče, kjer izvira Savica. © 2010, Mateja Šmid Hribar, vir: Mateja Šmid Hribar

Jezera druži dejstvo, da gre za razmeroma stoječa vodna telesa. Jezera so po svojem nastanku različna, kar je odraz raznolikosti podnebnih, geomorfoloških in vegetacijskih značilnosti. Med naravnimi zajezitvami vode prevladujejo ledeniška jezera in presihajoča jezera. Manjša jezera nastajajo tudi v podzemeljskih jamah. Zelo pogoste so tudi umetne zajezitve.

Nazaj Naprej

Ledeniška jezera

(datoteke/ljezero.png)
Dvojno jezero ob visokem vodostaju. © 2009, Bojan Erhartič, vir: Bojan Erhartič

Nastala so v kotanjah, ki jih je izdolbel ledenik v času ledenih dob, ali pa v dolinah za pregradami ledeniških moren.

Naprej

Presihajoča jezera

(datoteke/pjezero.png)
Presihajoče Cerkniško jezero polnijo vijugasti potoki. © 2008, Marjan Garbajs, vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU

Za kras so značilna presihajoča jezera. Nastanek jezera povzroča razlika med dotokom in odtokom vode.

Naprej

Jezera v podzemnih jamah

(datoteke/jjezero.png)
Beneški pristan ob dalj časa trajajočem srednjem vodostaju, ko dobi voda značilno prosojno zeleno barvo. © 2000, Društvo ljubiteljev Križne jame, vir: Arhiv Društva ljubiteljev Križne jame

Manjša jezera nastajao tudi v podzemnih jamah. V Križni jami so jih našteli kar 22.

Naprej

Umetne zajezitve

(datoteke/ujezero.png)
Kal obdan z močnim kamnitim zidom. © 2008, Borut Peric, vir: Arhiv Parka Škocjanske jame

Umetna jezera pri hidroelektrarnah, mlinih in v glinokopih, ribniki, kali in druge manjše zajezitve vode, ki jih je povzročil človek, so lahko pomemben antropogeni ekosistem.

Nazaj

Reke

(datoteke/reke.png)
Ljubljanica med Lipami in Podpečjo. © 2008, Viktor Šmid, vir: Osebni arhiv Viktorja Šmida
Za reke in potoke je značilen stalen pretok. Izjema so hudourniki in reke ponikalnice, ki nimajo stalnega površinskega pretoka. Zgornji tok reke od izvira navzdol je navadno hiter, rečno dno skalnato in pokrito z velikimi prodniki. V gorah se voda hitro pretaka preko balvanov in slapov v dolino. Voda je bistra, hladna in vsebuje mnogo raztopljenega kisika. V ravninskih predelih pa se voda počasi vije in oblikuje meandre. Dno reke je peščeno.

Nazaj

Barja

(datoteke/rezervat.png)
Naravni rezervat Mali plac pri Bevkah. © 1997, Milan Orožen Adamič, arhiv GIAM ZRC SAZU, vir: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljansko barje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998
(datoteke/mah.png)
Šotni mahovi so najpomembnejši graditelji visokega barja. © 2009, Branko Vreš (fotograf), vir: Branko Vreš

Ravno ozemlje, ki je občasno ali preko celega leta prepojeno z vodo, imenujemo barje. Poznamo dve različici barja, nizko in visoko barje. Razlikujeta se glede preskrbe rastlin z vodo.Rastline nizkega barja imajo stik s hranili bogato podtalnico. Pri visokem barju tega stika ni in so rastline, kar se preskrbe z vodo tiče, odvisne izključno od s hranili revno padavinsko vodo. Šotni mah je poglavitna rastlina barij. Ima svojevrstno sposobnost, da navzgor stalno priraščajo mladi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto. Na ta način se plast šote debeli, celotno barje pa se dviguje nad okolico in izgublja stik s talno vodo.

Nazaj

Ekosistemi se spreminjajo

(datoteke/ekojezero.png)
Jezero
(datoteke/ekobarje.png)
Šotno barje

Iz kopnih tal se v jezera splakujejo prod, pesek, glina in organske usedline. Prav slednje največ pripomorejo k sukcesiji jezera v kopno. Usedline postopoma zvišujejo jezersko dno in omogočajo rastlinam rast po vsem dnu. Nabira se vse več nerazkrojenih rastlinskih ostankov in jezero postopoma zakopni od svojega roba proti sredini. Iz gobaste z vodo prepojene mešanice prsti in rastlinskih ostankov zelo počasi nastane šota. Visoko barje je zadnji stadij spreminjanja jezera v kopno. Graditelj tega okolja je šotni mah Sphagnum sp., ki prične rasti na svojih odmrlih ostankih in se dviguje nad raven podtalnice.

Ekosistemi se torej spreminjajo in z njimi tudi pogoji za življenje. Z ekosistemi se spreminja vrstna sestava organizmov (življenjske združbe), ki tam živijo.

Kazalo

0%
0%