Fran Levstik se je rodil 28. septembra 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Zaradi spora s katehetom Antonom Globočnikom ni opravljal mature, kar mu je onemogočilo študij jezikoslovja. Leta 1854 je izdal prvo pesniško zbirko Pesmi, ki jo je Globočnik označil kot nekrščansko oziroma pregrešno. Ker je Levstik ni preklical, je moral predčasno zapustiti študij bogoslovja v Olomoucu. Na Dunaju je prišel pod vpliv Kopitarjeve, Miklošičeve ter Karadžićeve miselnosti. Ob vrnitvi domov je napisal komedijo Juntez. Med leti 1855 in 1857 je bil domači učitelj na gradu Turn pri Čatežu na Dolenjskem. V tem času je napisal lirične pesmi Tonine, ki so bile posvečene Zidarjevi Toni. Leta 1858 je izšla pripovedka Martin Krpan, potopis Popotovanje iz Litije do Čateža ter spis Napake slovenskega pisanja. Literaturo je pustil nekoliko ob strani, saj se je začel ukvarjati s problematiko slovenskega jezika. Zavzemal se je za slovenski jezik brez nemških vplivov ter tudi za združeno Slovenijo. Leta 1858 je postal domači učitelj pri pesniku in politiku Miroslavu Vilharju na gradu Kalec blizu Knežaka. Od leta 1863 je pod okriljem Vilharja v Ljubljani izhajal politični list Naprej. Levstik mu je pomagal pri urednikovanju in pisanju člankov. Časnik je bil politično obarvan oziroma je nastal kot nasprotje Bleiweisovim Kmetijskim in rokodelskim novicam. Zaradi objave članka Misli o sedanjih mednarodnih mejah je prišlo do prepovedi izhajanja časnika. Vilharja pa so celo poslali v zapor. Levstik je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske matice, kjer je bil med letoma 1864 in 1865 tajnik. Leta 1866 je prevzel nalogo, da bi dokončal Wolfov slovensko-nemški slovar. Ker čez dve leti ni bilo nobenega vidnega rezultata, ga je moral kasnejši ljubljanski škof Janez Zlatoust Pogačar odpustiti. Med letoma 1868 in 1869 je pisal politično obarvane članke za Slovenski narod. Leta 1870 je na Dunaju izdal prvo številko »zabavljivo šaljivega lista« Pavliha. Slovenski prvaki so s pomočjo spletke dosegli, da je Levstik izgubil podpornike celo med mladoslovenci in prijatelji. V težkih časih mu je pomagal Josip Stritar, saj je po njegovi zaslugi prevzel vlogo urednika pri Državnem zakoniku (1871–1872). Vodja licejske knjižnice v Ljubljani Gottfried Muys in Fran Miklošič sta Levstiku pomagala, da se je zaposlil kot skriptor v licejski knjižnici. V zadnjem obdobju svojega življenja se je ukvarjal s književnostjo za otroke (Otročje igre v pesencah, Kdo je napravil Vidku srajčico itd.). Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani.

Strokovne reference in viri:

• Kmecl, M. 1981: Fran Levstik: v besedi in sliki. Ljubljana. [COBISS-ID 5249280]
• Kocijan, G. 1992: Levstik Fran. Enciklopedija Slovenije 6: Krek–Marij, 159–162. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Levstik, F. (avtorja dodatnega besedila Blaž Tomaževič in Stane Mikuž) 1984: Martin Krpan z Vrha/Popotovanje od Litije do Čateža. Ljubljana. [COBISS-ID 2827265]

Nazaj na uvodno stran

Franz Lainer: Fran Levstik, 1884–1890, fotografija

Justin Elko: Fran Levstik, 1932, lesorez

Sajevic Ivan: Doprsni kip Frana Levstika (fotografija)

Fotografija Frana Levstika je nastala v ateljeju Franza Lainerja na Dunajski cesti 7. Lainer je prišel v Ljubljano leta 1884. Atelje je posloval vse do leta 1890, ko je fotograf zapustil Ljubljano in se preselil v Gradec. Gre za vizitni format fotografije (105 x 65 mm), ki ga v tem času najpogosteje srečamo pri portretih. Ob počastitvi 100-letnice Levstikovega rojstva je 27. septembra 1931 izšla posebna številka časopisa Življenje in svet. Na naslovnici je Levstikov portret, ki ga je naredil Elko Justin v tehniki lesoreza. V mapi Slovenski pesniki in pisatelji v grafiki je Avgust Černigoj izdal med drugim tudi dva Levstikova portreta, oba iz leta 1947.

Strokovne reference in viri:

• Kambič, M., Kovič, B., Krečič, P. ... 1989: 150 let fotografije na Slovenskem=150 Jahre der Fotografie in Slowenien. Ljubljana. [COBISS-ID 13928448]

Nazaj na uvodno stran

Levstikov spominek, Pozdrav iz Velikih Lašč, dopisnica odposlana 21.4.1898

Pozdrav iz Velikih Lašč, Levstikov spominek, Pročelje cerkve, dopisnica odposlana 23.9.1898

Pozdrav iz Velikih Lašč, dopisnica odposlana 16.1.1901

Pozdrav iz Velikih Lašč, Levstikov spomenik, dopisnica odposlana 31.12.1903

Velike Lašče, Levstikov spomenik, razglednica odposlana 11.7.1923

Proslava 100-letnice Levstikovega rojstva pred njegovo rojstno hišo 26. julija 1931 (govori Vl. Levstik, med gosti na desni spodaj A. Šerko, Fr. Jeran, J. Pikenbaher), fotografija

100-letnica rojstva Frana Levstika, razglednica natisnjena leta 1931

Franc Jontez: Spomenik Frana Levstika v Velikih Laščah, razglednica odposlana 18.3.1938

Levstikova rojstna hiša v Retjah, fotografija

Levstikova rojstna hiša v Retjah, fotografija

Na razglednicah Velikih Lašč najpogosteje zasledimo cerkev Marijinega rojstva. Z gradnjo nove cerkve so začeli leta 1856, saj je bila stara premajhna. Triladijska cerkev je zgrajena v novoromanskem slogu z dvema osemintrideset metrov visokima zvonikoma. Leta 1899 so v Velikih Laščah pred cerkvijo postavili spomenik Franu Levstiku, ki ga je naredil domačin Franc Jontez. Valentin Vodnik in Fran Levstik sta namreč leta 1899 kot prva Slovenca dobila spomeniški kip. Kip posvečen Levstiku je oblikovno manj zahteven, saj se Jontez ni ukvarjal s figuro, ampak je naredil obelisk. Leta 1931, ob 100-letnici Levstikovega rojstva, so na obelisk dodali medaljon z njegovim portretom iz profila, ki je delo kiparja Svitoslava Peruzzija. Istega leta je izšla z motivom Peruzzijevega medaljona razglednica. 26. julija leta 1931 je potekala pred Levstikovo rojstno hišo tudi proslava. Rojstna hiša danes ni več ohranjena. Na sedanji hiši je spominska plošča ter Levstikov portret.

Strokovne reference in viri:

• Škulj, E. 1994: Velike Lašče. Velike Lašče. [COBISS-ID 226394]
• Škulj, J. 2005: Velikolaške kulturne poti. Rašica. [COBISS-ID 218808576]

Nazaj na uvodno stran

Martin Krpan

Martin Krpan (prevod v angleški jezik F. S. Copeland)

Pripovedka Martin Krpan z Vrha je prvič izšla leta 1858. Že ob koncu 19. stoletja so jo prevedli v ruski ter nemški jezik ter kasneje tudi v številne druge jezike. Levstikova pripovedka je doživela zaradi priljubljenosti številne ponatise. Leta 1917 je izšel prvič Martin Krpan z dvanajstimi ilustracijami Hinka Smrekarja. Danes je najbolj znan tisti iz leta 1954, ki je opremljen s tridesetimi barvnimi ilustracijami Toneta Kralja. Značilnost Kraljevih ilustracij je izrazito kiparsko plastično oblikovanje figur. Originalne akvarele, ki jih je ilustrator pripravil za Mladinsko knjigo, hrani danes Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Pripovedko Martin Krpan so ilustrirali tudi Lojze Perko, Klavdij Palčič, Anton Repnik in drugi. Levstik pa je z nadvse močnim in samozavestnim slovenskim junakom pritegnil tudi številne kasnejše ustvarjalce. Tako zasledimo Martina Krpana na gledališčih odrih, v zvočni obliki, v obliki stripa in podobno. Levstik je sprva napisal Martina Krpana v dveh delih. Drugi del je prvič izšel posthumno v Levstikovih zbranih delih leta 1931, ki jih je uredil Anton Slodnjak. Leta 2009 je izšel Martin Krpan z Vrha I. in II. del, ki je prvič ilustriran v celoti. Barvne ilustracije so delo Igorja Ribiča. V drugem delu Levstik opisuje Krpanove dogodivščine na poti nazaj domov, kjer med drugim spozna cesarja iz pritlikave dežele. Na Dunaju pa cesarica spletkari proti njemu, saj še vedno goji zamero zaradi lipe. Ko ga ima končno v ječi, ga čaka samo še smrt. A naš močan in samozavesten slovenski junak ne bi bil Martin Krpan, če se ne bi rešil.

Strokovne reference in viri:

• Smrekar, H. Perko, L. Kralj, T. ... (avtor dodatnega besedila Polona Hafner)1994: Martin Krpan v likovnih upodobitvah. Ljubljana, Cerknica. [COBISS-ID 43893248]

Nazaj na uvodno stran

Nazaj na uvodno stran

Prva objava Levstikovega Martina Krpana v Slovenskem glasniku leta 1858 (1. del: 1–1, 1–6; 2. del: 1–2, 25–31. Celovec.

Martin Krpan je prvič izšel v ruskem prevodu leta 1891 (Ljubljanski zvon 11–11, 697. Ljubljana.

Leta 1917 je izšel prvič Martin Krpan z dvanajstimi ilustracijami Hinka Smrekarja (Pregelj, I. 1917: Martin Krpan z Vrha. Dom in svet, 30–11–12, 350. Ljubljana.

Mahnič, J. 1958: K stvarnemu ozadju v Levstikovem Krpanu. Jezik in slovstvo, 4–3, 88. Ljubljana.

Baskar, B. 2008: Martin Krpan ali habsburški mit kot sodobni slovenski mit. Etnolog, 18–69, 75–93. Ljubljana.

Nazaj na uvodno stran

Tone Kralj se je rodil 23. avgusta 1900 v Zagorici (Dobrepolje). Med leti 1906 in 1912 je obiskoval ljudsko šolo v Vidmu. Šolanje je nadaljeval v Škofijski gimnaziji sv. Stanislava v Ljubljani, ki jo je zaradi vojne zaključil šele leta 1920. To leto je tudi prvič razstavil svoja dela v Jakopičevem paviljonu. Kot član Kluba mladih (1921(22)–1928), katerega ustanovitelj je bil njegov starejši brat France, je pomembno prispeval k razvoju slovenske umetnosti. Med letoma 1920 in 1923 je študiral kiparstvo v Pragi. Po končanem študiju se je izpolnjeval na Dunaju, v Parizu, Benetkah in Rimu. Zgodnja dela so pod vplivom simbolizma findesiècla, ki se kaže preko simbolov, tipizacije ter mehke valovite linije. Po letu 1922 so se v njegovem delu pojavile ekspresionistične tendence (Nevihta, 1923, Zadnja večerja, 1923). V zgodnjem obdobju, vse do leta 1927, je intenzivno sodeloval z bratom Francetom. Ukvarjal se je s krščansko (Saloma, 1922, Judita, 1934) in sodobno motiviko. Poslikal je cerkev na Premu (1921), v Strugah (1927), Avberju (1927/28), v Lokvi (1942–43), Trenti (1945) itd. V njegovih delih zasledimo tudi vojno tematiko, ki jo je izkusil na lastni koži. Poleg slik, ki prikazujejo vojne grozote, je Toneta pritegnila tudi tematika iz vsakdanjega življenja kot npr. kmečko (Slovenska svatba, 1926) in delavsko življenje (cikla jedkanic Zemlja in Cesta). Zanimiv del njegovega opusa predstavljajo družinski portreti (Avtoportret z ženo, 1932). Pomembno je prispeval k razvoju slovenske ekspresionistične in novostvarnovske umetnosti. Kralj je bil priznan ilustrator že za časa svojega življenja. Ilustriral je številna literarna dela, kot npr. Bevkovega Tatiča, Petra Klepca, Tavčarjevo Visoško kroniko, Puškinove pravljice o carju Saltanu, Levstikovo pripovedko o Martinu Krpanu itd. Leta 1950 je prejel Levstikovo nagrado, priznanje za pomemben prispevek na področju slovenske ilustracije. Leta 1972 je dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Dve leti kasneje so se mu v Kostanjevici na Krki poklonili z odprtjem stalne zbirke. Umrl je v Ljubljani 9. septembra 1975.

Strokovne reference in viri:

• Kralj, T. (avtor dodatnega besedila Marijan Tršar) 1970: Tone Kralj. Kostanjevica na Krki. [COBISS-ID 798932]
• Komelj, M. 1991: Kralj Tone. Enciklopedija Slovenije 5: Kari–Krei, 374–375. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Kranjc, I. 1998: Tone Kralj: retrospektiva: 22. januar–22. marec 1998=retrospective: 22 January–22 March 1998. Ljubljana. [COBISS-ID 72166656]

Nazaj na uvodno stran

Tone Kralj, 20. leta 20. stoletja, fotografija

Fran Vesel: Tone Kralj, 1920–1925, fotografija

Tone Kralj, 30. leta 20. stoletja, fotografija

Tone Kralj: Jaz in moja žena, olje na platnu, 1932 (fotografija)

Na zadnji strani fotografije slike iz leta 1932 z naslovom Jaz in moja žena je Tone Kralj zapisal: Tu Vam pošiljam za Ilustr. Slov. dve fotografiji »Avtoportret«. Za priobčevanje ga lahko izrežete s pripombo, da je detajl slike.

Slovensko umetniško društvo v Ljubljani (bivši "Klub mladih") ob svoji XV. razstavi v Ljubljani septembra 1926 (v prvi vrsti od leve proti desni: France Kralj, Tine Kos, Fran Zupan, Gojmir Anton Kos, Fran Stiplovšek; v drugi vrsti od leve proti desni: Tone Kralj, Ivan Čargo, Nande Vidmar, Marjan Mušič, Drago Vidmar, Domicijan Serajnik), fotografija

Nazaj na uvodno stran

Nazaj na uvodno stran

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente (naslovnica iz albuma Dunajske odlične stavbe in spomeniki), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: Vienne (album Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Dunaj), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: K.K.P. National-bank (album Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Cesarsko kraljeva privilegirana nacionalna banka), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: K.K. Hoftheater nächst dem Kärnthner Thore (album Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Cesarsko kraljevo dvorno gledališče ob Koroških vratih), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: K.K. Hoftheater nächst der Burg nebst der K.K. Reitschule (Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Cesarsko kraljevo dvorno gledališče ob gradu, poleg cesarsko kraljeve jahalne šole), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: Die K.K. Hof-stallungen (Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Cesarsko kraljeva dvorna konjušnica), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: Das Belvedere (Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Belvedere), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: St. Stephans-kirche (Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Cerkev sv. Štefana), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk, S. v. Perger in J. Lutz: Wien' s vorzüglichste Gebäude und Monumente: Pallast des Fürsten Auersberg (Dunajske odlične stavbe in spomeniki: Palača kneza Auersperga), barvna litografija, 1823

Joseph in Eduard Gurk: Wien's Umgebungen: Maria-Hülfer Linie (naslovnica iz albuma Dunaj in okolica), barvna litografija, 1827

Joseph in Eduard Gurk: Wien's Umgebungen: Schönbrunn-Das Schloss (album Dunaj in okolica: grad Schönbrunn), barvna litografija, 1827

Joseph in Eduard Gurk: Schönbrunn: Wien's Umgebungen: Schönbrunn-Das Schloss gegen den Garten (album Dunaj in okolica: Schönbrunn-grad ob vrtu), barvna litografija, 1827

Joseph in Eduard Gurk: Schönbrunn: Wien's Umgebungen: Schönbrunn-Hitzing (album Dunaj in okolica: Schönbrunn-Hitzing), barvna litografija,1827

Vincenzo Poiret: Trieste, med leti 1850 in 1868, jeklorez

Nazaj na uvodno stran