Ali že poznaš Okljukca? Morda si ga že srečal na učni poti ob reki Iški z imenom “Okljuk”.
Tokrat te bo vodil skozi zgodbe o žagah in mlinih, ki so bili nekoč na reki Iški.
Žagamo in meljemo
Žagamo in meljemo
Danica Šmid, dr. Aleš Smrekar, dr. Bojan Erhartič, dr. Tatjana Resnik Planinc, Jernej Tiran, mag. Mateja Šmid Hribar
Naši dedje in pradedje so znali uporabljati vodo za različne namene. Nekoč je voda poganjala žage in mline. Tako je bilo tudi ob reki Iški, kjer je bilo več kot 50 žag in mlinov. Danes je tam le še ena delujoča žaga. Spodaj boš našel zemljevid z označenimi
Zemljevid mlinov in žag ob reki Iški Vpiši odgovor: | 
|
Zemljevid mlinov in žag ob reki Iški
| Žaga in mlin sta napravi, ki ju je včasih poganjala voda, zdaj pa predvsem elektrika. Voda priteče na vodno kolo, ki požene napravo, da žaga les ali melje zrna. |
Kaj poganja kolo? |
Z žago iz hlodov nažagamo deske. Iz njih mizar izdela na primer vrata, mizo, stol, klop, posteljo.
Razvrsti sličice v vrstni red od drevesa do mize.
|
|
|
|
|
Vpiši oznake slik v pravilnem vrstnem redu od drevesa do mize: , , , , .
| Preveri |
| Kaj pa pravi Okljukec? |
V mlinu mlinar melje zrna v moko, iz katere pridne roke zamesijo kruh.
Mlinar največkrat melje pšenico, včasih pa tudi kaj drugega, na primer koruzo ali ajdo.
Tako za malico lahko poješ pšenični, koruzni ali ajdov kruh.
Razvrsti sličice v vrstni red od zrna do kruha.
|
|
|
|
|
Vpiši oznake slik v pravilnem vrstnem redu od drevesa do mize: , , , , .
Mlini in žage so praviloma stali ob ročno izkopanih jarkih ob reki. Jarke imenujemo mlinščice, čeprav so z vodo poleg mlinov oskrbovali tudi žage.
| 
|
Vpiši odgovor:
Število mlinov in žag skupaj ob mlinščici na sliki je enako . Preveri
Dopolni besedilo!
| 
|
Odlično, odgovor je pravilen.
To pa ne bo držalo.
Rešitev je:
Naši dedje so nekoč ob vodi postavljali mline in žage. Naprave je gnala voda, ki so jo speljali iz reke v mlinščico.
V mlinu so mleli žita, iz katerih je nastala moka. Na žage pa so vozili hlode in jih razžagali na deske.
Odlično, odgovor je pravilen.
To pa ne bo držalo.
Rešitev je:
“Žiga žaga, poje žaga,
rom, pom, pom kladivo,
mi pa vsi najboljše volje
delamo marljivo.”
(Janez Bitenc)
| Prisluhni, kaj o tem menijo nekateri otroci. |
| Ali veš, kaj je rešitev uganke? Vpiši jo: |
Ali poznaš pesem “Ob bistrem potoku je mlin”? Zapoj jo skupaj z otroki iz glasbene šole L’artko.
Ali si pripravljen? Video zaženeš s klikom na sliko.
| 
|
Oglej si spodnje sličice in poslušaj zvoke. Pod vsako sličico vpiši oznako ustreznega zvoka.
| 
| 
| 
| 
|
| A: |
|
| B: |
|
| C: |
|
| D: |
|
| E: |
|
Sedaj je čas za križanko. Rešuješ jo tako, da klikneš na belo polje in vanj vpišeš ustrezno črko.
1
|
||||||||
2
|
||||||||
3
|
||||||||
4
|
| 1 | zmleto žito |
| 2 | prijazno bitje z dolgim repom, ki te spremlja v tem gradivu |
| 3 | ime reke, ob kateri teče učna pot Okljuk |
| 4 | jarek, po katerem je voda iz reke speljana do žage |
| 1 | naprava za mletje žita |
Nekatere stvari v naši okolici so nam tako lepe in dragocene, da jih varujemo. Zato jih bodo lahko občudovali tudi tvoji otroci. To imenujemo dediščina.
Ločimo naravno in kulturno dediščino. Naravno dediščino je ustvarila narava, kulturno pa človek. Naravna dediščina so na primer drevesa, jame, reke …, kulturna pa gradovi, cerkve, hiše, spomeniki …
Spodaj si lahko ogledaš nekaj primerov.
Po galeriji se premikaš tako, da klikneš na naslednjo sliko v zaporedju. Če miško postaviš na sliko, se ti bo pokazal opis slike. Če klikneš na sliko, ki je v ospredju, boš videl večjo različico slike.
Votli kamen
sv. Mihael v Iški vasi
Škrlatni cekinček
bakrenodobni voz
močvirski tulipan
Plesnikov brest
Robbov vodnjak
Poglej si kratek film o žagi venecijanki, potem pa žago v Iški poišči še na spletni enciklopediji DEDI. Povezavo na spletno enciklopedijo najdeš na naslednji strani.
Video zaženeš s klikom na sliko.
Klikni na spodnji logotip in odprla se ti bo spletna stran
Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
Odgovori na spodnje vprašanje:
Ali je žaga naravna ali kulturna dediščina? |
Postavi povedi na desni strani na ustrezno mesto ob besede na levi strani.
Oglej si sliko in sličice ob njej. Kam na sliko bi postavil žago, deske, hlod ...?
Ob tem si izmisli in povej zgodbo z naslovom:
KAKO JE DREVO POSTALO MIZA?
| 
|
Spodaj vidiš sličice, ki prikazujejo različne stopnje v nastajanju izdelkov iz lesa in moke.
Oznake sličic vpiši pod sliko mlina ali sliko žage - odvisno od tega, kam spadajo. Nato opiši delo v mlinu in na žagi.
| 
| 
|
| , , , , | , , , |
|
|
|
|
|
|
|
|
| 
|
