Fotografije sveta ob Iški. (Foto: Bojan Erhartič) | Reka Iška izvira na obrobju Bloške planote in se na Ljubljanskem barju izliva v Ljubljanico. Na svoji le 29 km dolgi poti je močno preoblikovala površje in soustvarila zelo raznolike pokrajinske tipe. 
|
Trojnost reke Iške
Trojnost reke Iške
dr. Aleš Smrekar, dr. Bojan Erhartič, Jernej Tiran, mag. Mateja Šmid Hribar
Iška začenja svojo pot na dolomitnem svetu dinarske Slovenije, kjer zbira vodo v več povirnih grapah. Izvirov je zato več, a so neizraziti. Poišči jih na Geopedii!
Eden od izvirov Iške. (Foto: Bojan Erhartič)
Ali znaš brati zemljevid? Klikni na tisti topografski znak, ki označuje izvir!
Bravo, odlično bereš zemljevid! Pojdi naprej.
Pravilno! Ni bilo težko, kajne? Ampak ali si vedel, da je človek v preteklosti dobro uporabljal moč vode? Tako je bilo ob Iški in njenih pritokih nekoč več kot 50 žag in mlinov.
Če bi rad izvedel kaj več o vodnih žagah in mlinih na reki Iški, se pridruži Okljukcu na potepu.
|
Ne bo držalo. Poskusi še enkrat.
Ne, ne! To ni politični kviz, takšni pritoki ne obstajajo, poskusi ponovno!
Avtorica zemljevida: Manca Volk
V zgornjem toku ima Iška večji strmec, s tem pa tudi večjo erozijsko moč, zato so tam številni slikoviti tolmuni, slapiči, brzice, korita ...
Med zanimivejšimi reliefnimi oblikami so draslje ali erozijski lonci. Na fotografiji vidiš primer iz Iške, za boljše razumevanje pa si lahko ogledaš še shematski prikaz njihovega nastanka. 
Draslja. (Foto: Bojan Erhartič) | 
|
Iška takoj po sotočju z Zalo vstopi med (skoraj) prepadne stene. To je znamenita soteska, imenovana Iški vintgar.
Nastala je zaradi hitrega ugrezanja bližnjega Ljubljanskega barja. Velike višinske razlike so povzročile hitrejše vrezovanje Iške. Ker so bila v hladnejših obdobjih pobočja verjetno manj poraščena, se je Iška še toliko lažje vrezovala v podlago.
Ilustracije prikazujejo različne razvojne stopnje nastanka Iškega vintgarja.
|
|
|
| Ilustracije: Marijan Pečar |
Razvrsti jih po časovnem zaporedju od najstarejše do najmlajše: , , .
Tako je! Vintgar je skozi čas poglabljala predvsem globinska erozija.
Hm, nisi me prepričal. Poskusi znova!
V Sloveniji imamo le peščico sotesk, ki jim pravimo vintgar. Označi jih med ponujenimi odgovori!
| 
|
Res je! Prvi je bil tako poimenovan Blejski vintgar, poleg Iškega pa tako imenujemo še sotesko Bistriški vintgar nad Slovensko Bistrico.
Delno drži. Še malo se potrudi.
Ne bo držalo.
Si preveril v DEDI-ju? V njegov brskalnik vtipkaj besedo „vintgar“ in poskusi še enkrat.
Če želiš videti večjo različico fotografije, klikni nanjo.
Bistriški vintgar (Foto: Bojan Erhartič)
Blejski vintgar (Foto: Bojan Erhartič)
Iški vintgar (Foto: Bojan Erhartič)
Vintgar je le eden od tipov dolin, saj se le-te razlikujejo po obliki prečnega prereza, širini dolinskega dna, strmcu rečnega toka in še čem.
Postavi imena tipov dolin k njihovim ustreznim shematskim prečnim prerezom. Pomagaš si lahko s stranjo Dijaški.net (počakaj nekaj trenutkov, da se prikaže Wordov
dokument).
Tako je! Gremo dalje?
A-a, ne bo držalo. Poskusi znova!
Si dobro pogledal na stran Dijaški.net?
Iški vintgar si lahko predstavljaš tudi kot do 400 metrov globoko in nekaj kilometrov dolgo “vrzel”.
Le kam je “šlo” vse gradivo?
Naplavljena skala. (Foto: Matija Zorn)
Tako je! Iška je hudourniška reka, ki ob velikih vodnih pretokih prenaša tudi ogromne količine proda in peska ter celo kot avtomobil velike skale.
Imaš pa malo preveč domišljije! Premisli še enkrat.
Gradivo iz Iškega vintgarja je torej odnesla reka Iška. Si se kdaj vprašal, kje ga je odložila?
Odgovor je preprost: tako kot številne druge reke ga je odložila ob izstopu iz ozke doline na široko, uravnano površje. Nastal je pahljači podoben prodni nanos, ki ga imenujemo vršaj.
| 
Iški vršaj. (Foto: Bojan Erhartič) |
Res je! Ali si vedel, da se v Iškem vršaju skrivajo bogate zaloge pitne vode?
Ne bo držalo. Tukaj je Ljubljansko barje.
Ne bo držalo. Tukaj je Iški vintgar.
Zemljevid porečja Iške
Avtorica zemljevida: Manca Volk
Zdaj že veš, da vršaj nasuje reka, ko se ji na prehodu iz soteske na ravnino zmanjša sposobnost prenašanja gradiva. Sčasoma ga odloži toliko, da zasuje lastno strugo, zato začne poplavljati in si poišče novo. V iskanju idealne struge je Iška svoj tok nenehno prestavljala. Na tretji sliki si dobro oglej, kje zdaj teče Iška. Kako si razlagaš, da se je pomaknila povsem na rob vršaja? Označi najverjetnejši razlog! | 
Ilustracije: Marijan Pečar |
Tako je! V zadnjih nekaj stoletjih so ljudje skušali ukrotiti reko, zato so Iško domnevno potisnili pod vznožje Krima. Naravno vijugavo strugo, polno okljukov (s tujko jim pravimo meandri), je nadomestilo precej bolj ravno rečno korito.
Ah, ne verjamem … No, pomisli, saj ni težko!
Ko Iška zapusti vršaj, do sotočja z Ljubljanico teče še okrog 4 km po ravnem in mokrotnem Ljubljanskem barju. Kotanja Ljubljanskega barja je tektonskega nastanka, nastala z grezanjem površja, ki še vedno traja. Nastajajočo kotanjo so v preteklosti zasipavale reke, zlasti Sava, Ljubljanica, Gradaščica in Iška, tako da so se nabrale debele plasti nanosov.
Pri Črni vasi so z vrtanjem ugotovili njihovo debelino. Kaj meniš, kako debela je tamkajšnja plast nanosov? V pomoč naj ti bo spletna stran Krajinskega parka Ljubljansko barje.
Tako je! V posameznih delih Ljubljanskega barja je nanosov še več, tako da bi se lahko vanje pogreznili kar 4 ljubljanski nebotičniki, eden na drugem.
Ne bo držalo. Nanosi so mnogo debelejši. Poskusi še enkrat!
Zaradi neznatnega padca se tok Iške na Ljubljanskem barju močno upočasni, zato ima dovolj moči le še za prenašanje manjših delcev. Da bi pospešil odtok, je človek strugo Iške preoblikoval, ji porezal okljuke, poglobil korito in njeno vodo po najkrajši poti „poslal“ v Ljubljanico.
Kaj je gnalo človeka k tako velikemu posegu v porečje Iške? Označi vse možne pravilne odgovore! Če nisi prepričan, poglej na tablo V kanal! učne Poti ob reki Iški – “Okljuk”. | 
|
Čestitam! Dobro razmišljaš!
Delno drži. Še malo se potrudi.
Ops, to pa ne, poskusi znova!
Na potovanju po reki Iški si spoznal temeljne zakonitosti vodnega toka in rečnega reliefa. Ker si gotovo zavzeto sledil učni lekciji, bosta zadnji nalogi zate „mala mal`ca“!
Preoblikovalne procese na desni strani postavi na ustrezno mesto ob najbolj smiselne besede na levi strani:
Res je! Zapomni si: reka svojo energijo vedno porablja v naslednjem zaporedju: najprej poskrbi za lasten tok, nato za prenašanje gradiva in če ji ostane še kaj moči, tudi za erozijo.
Ne bo držalo! Še malo razmisli.
Oglej si spodnje fotografije površja ob Iški. Če bi rad videl večjo različico fotografije, klikni nanjo.
Iška na Ljubljanskem barju
eden od izvirov Iške
izliv Iške v Ljubljanico
Iški vintgar
Iški vršaj
zgornji tok Iške
| Foto: Bojan Erhartič |
Zdaj odpri zemljevid porečja Iške in nanj umesti fotografije!
| Zemljevid porečja Iške |
Na zemljevid umesti fotografije površja ob Iški, kot si v porečju sledijo od izvira do izliva!
Pod vsako sliko vpiši črko polja, na katerega bi umestil sliko.
Avtorica zemljevida: Manca Volk |
|
Čestitam! Uspešno si opravil še zadnjo nalogo.
Ne bo držalo! Morda ti bo v pomoč shematski prikaz porečja.
Na razburljivem potovanju po Iški od izvira do izliva si spoznal tri obraze reke: divje povirne grape z Iškim vintgarjem, orjaško nasuto pahljačo Iškega vršaja in mokroten svet zastajajočih voda Ljubljanskega barja.
Del pokrajinskih tipov, ki si jih spoznal v e-lekciji, si lahko „v živo” ogledaš na Učni poti ob reki Iški – “Okljuk”.
