Slovenija spada med bolj vodnate evropske države. Pa znamo ceniti to, kar je ponekod vrednejše od zlata? Naši predniki so se bolj kot mi zavedali pomena vode in ji tudi pripisovali poseben pomen.

Na tokratni avanturi te bo Okljukec vodil po reki Iški od izvirov pa vse do vodarne Brest, kjer je črpališče pitne vode.

Preden pa se odpraviš na pot, si poglej, kje sploh je Iška in si na Dedi-ju preberi kaj več o njej.

Lahko si prebereš še legendo o njenem nastanku.

Del padavinske vode ostane na površju – to so površinske vode, del pa ponika v tla − takrat govorimo o podzemnih vodah.

V grapah porečja Iške prihajajo vode na površje iz številnih izvirov. Po približno 20 kilometrih priteče reka iz Iškega vintgarja na prodno ravnino. Pod njenim površjem so bogate zaloge podtalnice, ki so v največji meri prav vode Iške.

Katere od spodnjih tipov vode poznamo v porečju Iške?

Morda je pravilnih odgovorov več.

Če kakšnega izraza ne poznaš, poišči razlago v spletnem Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Preveri

Ko Iška zapusti Iški vintgar, se ji zmanjša strmec in ima vse manj moči. Zato je nekoč vijugala v številnih okljukih, ki jim s tujko pravimo “meandri”, ob močnih nalivih pa se je razlivala po Ljubljanskem barju.

V zadnjih nekaj stoletjih so jo ljudje skušali ukrotiti tako, da so njeno naravno vijugavo strugo skrajšali s sekanjem okljukov in jo “stisnili” v precej bolj ravno rečno korito.

Primerjaj prirejen zemljevid iz Franciscejskega katastra iz 19. stoletja in sodoben letalski posnetek.

Na starem zemljevidu poišči okljuk in spodaj izberi pravilni odgovor na vprašanje, kaj je danes na njegovem mestu.

Preveri

Gradivo, ki ga je Iška izdolbla v Iškem vintgarju, je v veliki meri prenesla na njegovo obrobje in ga tam večinoma odložila v obliki proda in peska.

Ko se prostorčki med prodniki in zrnci peska zapolnijo z vodo, govorimo o podtalnici.

Gladina podtalnice pod površjem koleba predvsem zaradi spreminanja količine padavin med letnimi časi in različnih človekovih posegov.

Leta 2010 je Iška požela precej medijske pozornosti.

Kmalu zatem, ko je prestopila bregove in poplavila, je pri Iški vasi skrivnostno izginila v podzemlje.

A vendar ta pojav za Iško ni neobičajen, saj je o njem pisal že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske leta 1689.

Reka ponikne zlasti, ko deroča voda iz struge spere drobne delce, ki so prej preprečevali njeno odtekanje v podzemlje.

Poglej si posnetek izginotja Iške in zapiši, kako domačin šaljivo predlaga novo poimenovanje Iške vasi? vas.

Preveri

Oglej si video ter ugotovi, kaj se dogaja na posnetku.

Video zaženeš s klikom na fotografijo.

Preveri

V prod, v katerem je že nekaj metrov pod površjem podtalnica, so domačini z Iškega vršaja že dolgo nazaj kopali številne vodnjake, pozneje pa so jih tudi vrtali.

Leta 1981 se jim je pridružila Vodarna Brest, ki je vse bolj nadomeščala rabo vode iz okoliških zasebnih vodnjakov za pitje, še vedno pa jo uporabljajo za zalivanje.

Oglej si lokacije vodnjakov na Iškem vršaju

Tradicionalni kopani vodnjaki so danes (morda je pravilnih odgovorov več):

Preveri

Slovenija je bogata z vodo, zato prebivalci nimamo večjih težav pri preskrbi s pitno vodo. To pa še ne pomeni, da nam z njo ni treba ravnati skrbno in varčno!

Odrasel človek zgolj za golo preživetje potrebuje od 2 do 5 litrov vode dnevno, kaj šele za sodoben način življenja!

Za pripravo toplih obrokov in osnovno osebno higieno potrebujemo od 20 do 50 litrov neonesnažene vode dnevno.

Zamisli se! Na Primavodi si poglej, koliko litrov vode porabiš, če pipe med ščetkanjem zob ne zapreš. Izberi ustrezen odgovor.

Preveri

Zaradi sodobnega načina življenja je voda zelo izpostavljena onesnaževanju.

Površinske in podzemne vode onesnažujemo zlasti z neposrednim odtekanjem gospodinjskih in industrijskih odplak, spiranjem gnojil in zaščitnih sredstev s kmetijskih zemljišč, ter seveda z odtekanjem nevarnih snovi z neurejenih odlagališč odpadkov …

Država varuje vire pitne vode z vodovarstvenimi območji.

Oglej si, kje so vodovarstvena območja na Iškem vršaju

Pa ponovimo!

V povirnem delu reka Iška teče po površju, torej je voda. Številni hudourniki in potoki se združujejo v vedno večje vodotoke, tudi reke. Pravimo, da sestavljajo mrežo.

Ko Iška priteče na prodno ravnino, veliko vode ponika v tla. Ko se prostorčki med prodniki in zrnci peska zapolnijo z vodo, govorimo o .

Del vode ostaja v Iški in ker se ji zmanjša stmec, ima vse manj moči. Zato je Iška pred človekovimi posegi vijugala v številnih ali meandrih.

Včasih so ljudje ob Iški koristili vodno energijo za lesa, zdaj pa vodo za oskrbo s pitno vodo.

Preveri