Trg republike

Description

Največji ljubljanski trg stoji v središču Ljubljane – med zgradbo parlamenta in uršulinskim samostanom. Arhitekt Edvard Ravnikar je leta 1960 zmagal na natečaju za izgradnjo novega političnega središča, ki ga je zasnoval na mestu, kjer je od 17. stoletja stal največji ljubljanski vrt, ki je bil sprva v lasti grofov Turjaških, kasneje pa je postal »Nunski vrt«; na tem mestu pa so arheologi odkrili tudi pomembne ostanke antične Emone. Izkopavanja pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana so se pospešila pred gradnjo Trga republike, na pomoč pri delu pa so takrat priskočile tudi mladinske brigade. Sam trg, okrašen z zelenjem, naj bi bil po trditvah takratnih prebivalcev ponos Ljubljane. Obsežen kompleks, ki so ga postopno gradili več kot dvajset let, vključuje osrednjo ploščad, dve visoki, dvanajstnadstropni trikotni stolpnici z značilnim zaključkom (to sta stolpnica Nove ljubljanske banke s prizidkom in poslovna stolpnica TR3), ki sta bili dokončani leta 1976, in razpotegnjeno stavbo veleblagovnice Maximarket. Arhitekt, ki je sicer stremel k oblikovanju reprezentančnega velemestnega trga in je za svoje delo prejel Prešernovo (1978) in Plečnikovo nagrado (1975), je prvotni zasnovi sčasoma dodajal nove elemente, med njimi stavbo kulturnega in kongresnega centra na južnem robu trga – Cankarjev dom. Stavba, ki so jo dogradili leta 1983, je bila sprva namenjena predvsem za najrazličnejše prireditve in družbenopolitična zborovanja, sčasoma pa se je Cankarjev dom preobrazil v največjo kulturno-kongresno ustanovo v Republiki Sloveniji. Trg na severni strani omejuje slovenski parlament, ki dopolnjuje prostor s svojim impozantnim pročeljem. Trg republike je največja avtorska zasnova v središču Ljubljane, ki je bistveno preoblikovala podobo mesta. Nunski vrt je s svojo centralno lego med dvema pomembnima vpadnicama (Slovensko in Prešernovo cesto) ponujal veliko nezazidano površino, saj je katoliška cerkev izgubila pravico nad posestjo, to pa je omogočilo vzpostavitev novega političnega centra. Ravnikar je v prvotnih načrtih izpostavljal predvsem pomen zelenja, ki naj bi povezalo center z Rožnikom in Golovcem, a se njegove želje o ohranitvi zelenih površin niso uresničile. Kljub temu se ni povsem izneveril svojim prvotnim idejam. Ravnikar je namreč z različnimi podhodi in prehodi razrešil zasnovo prostora, saj je novi trg subtilno povezal z že obstoječim okoljem. S stolpnicama, ki naj bi po prvotnih zamislih ponudili prostore Centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije in Izvršnemu svetu republike Slovenije, je ustvaril mogočna ljubljanska vrata, ki so odpirala pogled na mesto. Nekateri strokovnjaki Ravnikarja postavljajo ob bok Plečniku in ga označujejo za najpomembnejšega urbanista in arhitekta, ki je bistveno preoblikoval urbanistično podobo Ljubljane. Sprva se je trg imenoval Trg revolucije, šele kasneje so ga preimenovali v Trg republike. O njegovi politični vlogi v nekdanji Jugoslaviji pričajo spomeniki, med katerimi moramo izpostaviti predvsem Spomenik revolucije oziroma Spomenik boja proti okupatorju (1975) ter spomenik Edvardu Kardelju (1981) – oba sta deli kiparja Draga Tršarja. O njuni usodi se je po slovenski osamosvojitvi dolgo razpravljalo, vendar sta na koncu le obstala na prvotnih mestih. Ob Cankarjevem domu sta še spomenik Borisu Kidriču (1960), ki ga je ustvaril Zdenko Kalin, ter spomenik Ivanu Cankarju (1982), ki je delo Slavka Tiheca. Trg zborovanja je ostal po osamosvojitvi Slovenije, saj so ravno na tem mestu 26. junija 1991 razglasili samostojnost Republike Slovenije, zato se na tem mestu vsako leto odvijajo slovesnosti ob obletnici pomembnega dogodka. Ta prostor ima zato pomemben politično-mitološki pomen. Prebivalci Ljubljane se na tem mestu redko zadržujejo, saj so večinoma kritični do videza trga, njegov simbolni pomen in status pa mnogim tudi ne zadostujeta, da bi Trg republike vpisali v kategorijo pomembnih arhitekturnih in urbanističnih dosežkov. Mnogi niso prepričani, da s svojim sicer uporabnim in nepogrešljivim parkiriščem pomeni prijeten prostor za kulturno in družbeno dogajanje. Najbolj aktivno ga uporabljajo rolkarji (»skejterji«), ki so prostor, ki jim nudi dovolj prostora za izražanje svojega stila, poimenovali kar »Cankar«. Mnogi med njimi o trgu razmišljajo predvsem s tega vidika, da ima dober potencial za rolkarski poligon oziroma »skejt park«.

Web links

• Trg republike - Wikipedija

References and resources

• Bernik, S. 2001: 20. stoletje: arhitektura od moderne do sodobne: vodnik po arhitekturi. Ljubljana. [COBISS-ID 114364160]
• Hrausky, A., Koželj, J. 2002: Arhitekturni vodnik po Ljubljani: 100 izbranih stavb. Ljubljana. [COBISS-ID 114727424]
• Ravnikar, V., Zorec, M., Gregorič, T., Koselj, N. 2000: Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70: aplikativna raziskava. Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo.
• Sekirnik, K., Miklič, J. 2007: Trg republike. Elaborat. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
• Simonič, P. 2006: Slovensko praznovanje državnosti v historičnoantropološki perspektivi. Doktorska disertacija. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana. [COBISS-ID 232444928]

The author of the record

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Bartulovič, A. 2010: Trg republike. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/210-trg-republike.