S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Dolina Kamniške Bele

Uradna oznaka: Kamniška Bela – dolina
Sinonimi: Kamniška Bela
Dolina Kamniške Bele v zgornjem delu Kamniške Bistrice je ledeniško preoblikovana dolina, v kateri je vrsta geomorfološko, hidrološko, biološko in zgodovinsko pomembnih pojavov.

Opis

Dolina Kamniške Bele je dobre 4 kilometre dolga tektonsko pogojena, ledeniško preoblikovana dolina, ki se odcepi od zgornjega dela doline Kamniške Bistrice in proti prevalu Presedljaju (1613 m) poteka v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. V bližini slapu Orglice se razcepi na dva dela. Prvi, južnejši del, kot rečeno, teče proti Presedljaju, drugi, severnejši in daljši del pa se prek skalnate stopnje nadaljuje na melišča Šraj peske in naprej proti Petkovim njivam ter Korošici. Med obema deloma se pne Vežica (1965 m) z znanimi alpinističnimi smermi v severni steni, sicer pa dolino na severu obrobljajo Kamniški dedec (1583 m) in Zeleniške špice (Staničev vrh, 1805 m), na jugu pa vzpetine Kopa (1180 m), Rzenik (1833 m) in Konj (1803 m).

Dolina je v spodnjem delu ozka in le od ledenika obrušena ostenja visoko nad dolinskim dnom razkrivajo, da jo je v ledenih dobah izoblikoval ledenik. Ker je skladovit apnenec izredno krušljiv, je na več mestih mogoče opazovati sledove različno starih skalnih odlomov in manjših podorov. Mlajši kot je pojav, svetlejša je skala. Padle skale se kopičijo v smrekovem gozdu na vznožju pobočij, kjer se mešajo z redkejšimi ledeniškimi balvani. Zaradi krušljivosti so vzdolž celotnega vznožja spodnjega dela doline na obeh straneh sklenjena fosilna melišča, ki so prekrita s prstjo in porasla z gostim drevjem, tako da jih je mogoče prepoznati le po enakomerno nagnjenih pobočjih z naklonom dobrih 30 stopinj, kar je enako posipnemu kotu. Le na posameznih mestih, kjer je prišlo do najmlajših odlomov, so melišča še vedno živa, čeprav se zaradi toplega podnebja na nizki nadmorski višini postopoma fosilizirajo. Dolina dobi pravi ledeniški videz šele v zgornjem delu, ko se nad bukovim gozdom razpre in jo obdajajo strma ostenja. Posebno znamenita je krušljiva severna stena Rzenika, kjer so kamninski skladi v primerjavi s tistimi nad spodnjim delom doline bolj vodoravni, a še vedno zelo krušljivi, tako da predstavljajo izziv najboljšim alpinistom. Pod njo je nastalo ogromno recentno melišče.

Po dolini teče Kamniška Bela, levi pritok Kamniške Bistrice. Izvira pod Šraj peski in njena voda se prek skalne stopnje spušča v večstopenjskem slapu, imenovanem Orglice. Ob normalnem vodostaju kmalu pod slapom izgine v prodnati in gruščnati strugi, nakar teče po živoskalni podlagi globoko pod nasutino. O obdobnem vodnem toku v času hudih neurij pričajo kar dobro zaobljeni kamni v strugi, ki pa so zelo neenakomernih dimenzij, od povsem drobnega peska do metrskih skal. Te pričajo o veliki moči, ki jo ima deroča voda med "hudimi urami". Po dobrem kilometru toka pod površjem Kamniška Bela v številnih izvirkih postopoma privre na plan, kar se zgodi na mestu, ko prodnato-gruščnati nanos zamenja živoskalna podlaga. Njena kristalno čista voda teče v brzicah in se zadržuje v slikovitih tolmunih tik pod potjo. Pred izlivom v Kamniško Bistrico Kamniška Bela prebije skalnati prag, v katerega je izdolbla globoka in ozka korita, prek katerih vodi most na glavni cesti proti planinskemu domu ob izviru Kamniške Bistrice. Čeprav so korita v primerjavi s tistimi v bližnjih Velikem in Malem Predaslju manj mogočna, so vseeno vredna ogleda.

Še vedno izjemno pristna in dobro ohranjena dolina Kamniške Bele ima še vrsto naravnih in kulturnih vrednot. Tik pod vrhom Zeleniških špic je Kamniška jama, najdaljša vodoravna jama v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pod Staničevim vrhom je skozi greben izvotljeno vodoravno okno Kovačnica, še bolj znan pa je sicer dokaj težko dostopen naravni most Velb nad Orglicami, širok okrog 15 in visok približno 8 metrov, obok pa je debel okrog 10 metrov. Nad njim so melišča Šraj peski, ki so tako kot melišča nad desnim bregom Kamniške Bele znana rastišča toploljubnega bodičnika (Drypis jacquinii). Raznovrstnost doline, ki slovi kot življenjski prostor raznih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, dopolnjujejo ostanki partizanske bolnice Bela, ki je v zavetju šumenja bližnjih Orglice delovala med letoma 1943 in 1945.

Strokovne reference in viri

  • Ficko, P. 1973: Kamniške in Savinjske Alpe. Ljubljana. [COBISS-ID 7884039]
  • Jarnjak, M. 2006: Trilogija Kamniške bistrice: Po dolini Kamniške Bele do Orglic. Nepozabni romantični izleti. Ljubljana. [COBISS-ID 227658240]
  • Ramovš, A. 1983: Orglice. Slapovi Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
  • Skoberne, P., Smerdu, R. 1988: Kamniška Bela. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja Slovenija. Ljublajna. [COBISS-ID 307973]
  • Strgar, V. 1973: Bodičnik v Kamniških Alpah. Proteus 35. Ljubljana. [COBISS-ID 11330861]

Opombe

Dolina ima tudi rekreacijski pomen, saj po njej vodi pomembna planinska pot na preval Presedljaj (1613 m) in naprej proti Korošici. V njej so tudi ostanki partizanske bolnice, ki je zgodovinska kulturna dediščina. Zaradi več posamičnih evidentiranih objektov naravne in tudi kulturne dediščine bi prikaz sčasoma veljalo razširiti v napredno dediteko.

Avtor zapisa

Drago Kladnik (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kladnik, D. 2010: Dolina Kamniške Bele. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/228-dolina-kamniske-bele.

Komentiraj