Žagana peč

Opis

V zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, imenovanem Konec, je tik ob cesti proti spodnji postaji tovorne žičnice k Cojzovi koči na Kokrškem sedlu velik ledeniški balvan v obliki kvadra, ki pozornost pritegne s svojimi pravilno oblikovanimi, ravnimi stranicami. Še večje presenečenje nas čaka, če si ga ogledamo od strani, saj je v podolžni smeri (v smeri vzhod–zahod) po celotni dolžini preklan na dvoje, kot bi ga nekdo prežagal.

Skalnati samotar, na katerem je zapisana nadmorska višina 808 m, ima od 7 do 10 metrov visoke navpične stene in od 15 do 20 metrov dolge stranice. S tako pravilnimi linijami na tem mestu ne bi mogel nastati kot posledica skalnega odloma ali podora, saj bi se ob padcu zagotovo raztreščil na manjše kose. Zato gre za zajetno kamnito gmoto, ki se je v zadnji, würmski poledenitvi odlomila od živoskalne osnove, zdrsnila na ledenik in v njem popotovala po dolini navzdol. Ob tem se je dodatno obrusila. Ko se je led stalil, je na ledeniški moreni nasedla. Sprva balvan še ni bila razklan, ker pa podlaga pod njim ni bila ne ravna ne enako trdna, se je ob leziki preklal na neenako velika dela, pri čemer se je manjši del mestoma posedel za pol metra. Povsem ravna in navpična prepoka, ki razdvaja Žagano peč, je široka slaba dva decimetra in zapolnjena s posameznimi zagozdenimi večjimi in manjšimi kamni.

Balvan še zdaleč ni povsem kompaktna skala, saj pogled od blizu razkrije prepletanje večjih in manjših razpok, ravnih, poševnih in celo ukrivljenih kamninskih skladov ter bolj trdnih delov. Zaradi preperevanja se je ponekod del sten že odkrušil, na vrhu pa je nastal tenek, z mahom prekrit sloj prsti, iz katerega so pognale kar zajetne smreke. Med strmimi obodnimi stranicami je še najbolj obrušena južna. Tamkajšnja povsem navpična stena je vzporedna s prepoko in tako slabo razčlenjena, da jo alpinisti uporabljajo kot odličen plezalni vrtec, zato je v njej zabitih nekaj klinov, namenjenih varovanju.

Žagana peč je morda najbolj znan balvan v dolini Kamniške Bistrice, nikakor pa ne edini. Kakih 300 metrov severovzhodno je večji in prav tako preklan Lepi kamen, na katerem so celo postavili manjšo lovsko kočo. Njegova prepoka je precej širša kot pri Žagani peči in poševna. Na vrhu jo premošča mostič, prek katerega vodi pot do koče. Še precej večji pa je balvan Sivnica jugovzhodno od Lepega kamna, ki je z višino 40 m največji tovrstni pojav v Sloveniji in med največjimi na jugovzhodnem alpskem obrobju. Skala, ki jo je s tal precej težko prepoznati, je kar štirinajstkrat večja od Žagane peči! Med številnimi drugimi balvani v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice sta bolj znana še Jazbečeva griča in Pintarska peč.

Spletne povezave

• Žagana peč (turizem Kamnik)
• Žagana peč (visitslovenia.net)
• Soteska Predaselj in druga naravna čudesa v Kamniški Bistrici

Strokovne reference in viri

• Jarnjak, M. 2006: Trilogija Kamniške bistrice: Do največjih balvanov in nazaj. Nepozabni romantični izleti. Ljubljana. [COBISS-ID 227658240]
• Pavlovec, R. 1968: Ledeniški "najdenčki" kot zgodovinski spomeniki. Proteus 31. Ljubljane. [COBISS-ID 14758701]
• Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F. 1975: Ledeniški balvani v dolini Kamniške Bistrice. Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, stanje leta 1975. Ljubljana. [COBISS-ID 2598405]
• Skoberne, P. 1988: Žagana peč. Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]

Opombe

Balvan se ne uvršča med geološko dediščino, kot je navedeno v Registru naravnih vrednot, ker je kot površinska ledeniška oblika že del geomorfološke dediščine.

Avtor zapisa

Drago Kladnik (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kladnik, D. 2010: Žagana peč. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/223-zagana-pec.