S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Tisi v Stranah

Uradna oznaka: Strane – tisi
Mogočni tisi rasteta pred cerkvijo sv. Križa v Stranah.

Opis

Pred cerkvijo sv. Križa v Stranah pod Nanosom rasteta tisi (Taxus baccata) izjemnih dimenzij. Starejša in mogočnejša raste nad izvirom, ki ji omogoča ugodne življenjske razmere. Ker je drevo moškega spola, bi ga bilo ustrezneje imenovati tisovec. V prsnem obsegu meri 417 cm, njej nasproti, na drugi strani kamnitega vhoda, raste tisa, ki v obsegu meri 211 cm (obe meritvi sta bili opravljeni leta 2010).

Tisa v Stranah je eno tistih redkih dreves, o katerem je bilo v zadnjih 150 letih, vsaj z dendrološkega vidika, sorazmerno veliko napisanega. Prvi strokovni opis je že leta 1862 podal Karel Deschmann, ki jo je razglasil za najstarejše drevo na Kranjskem. Opis tise v Stranah je prvi strokovni opis posameznega drevesa v Sloveniji nasploh. S pomočjo prereza druge tise iz muzeja je Deschmann omenjeni tisi izračunal starost 958 let, vendar je menil, da bi lahko bila še starejša. Leta 1907 je Putick na podlagi prerezov tis, ki rastejo v bližini, njeno starost ocenil med 1250 in 1340 let. Natanko sto let po prvem opisu, torej leta 1962, je Hribar omenil, da je drevo med domačini zelo priljubljeno in je uživalo posebno zaščito. S pomočjo podatkov, pridobljenih pred stotimi leti, ko jo je premeril Deschmann (takrat je tisa v obsegu merila 276 cm), je Hribar ugotovil, da je pri Deschmannovih in Putickovih izračunih prišlo do napake in tisa verjetno ni starejša od 500 let. Njena mlajša soseda je po mnenju domačinov stara 300 let.

V dolgih stoletjih se je okrog tise, ki je ponos vasice Strane, spletlo več zgodb. Po legendi naj bi pod drevesom pridigal sam sv. Hieronim, ki je v 4. stoletju deloval v Ogleju, Trstu in okolici, vendar je glede na hitro rast tise to malo verjetno. Je pa možno, da je na njenem mestu že prej raslo kako drugo drevo. Po drugi različici, ki kroži med domačini, naj bi pod njo pridigala sv. Ciril in Metod, ko sta potovala v Rim. Po izročilu naj bi nad vasjo res vodila stara Rimska cesta. Zaradi pomanjkanja oprijemljivih zgodovinskih virov resnice ne bomo izvedeli. Zanimivo pri vsem skupaj je, da je pod tiso izvir, izviri in drevesa, ki se pojavljajo skupaj, pa so veljali za svete kraje in so bili pri naših prednikih večkrat predmet čaščenja in malikovalstva (Ovsec 1991; Rutar 1978). Zato ne preseneča, da je tod dolgo stala kapelica, ki so jo pozneje prezidali v cerkev sv. Križa.

Viktor Premrl je povedal, da so za časa avstrijske vladavine želeli tiso izkopati in prepeljati na Dunaj. Upor vaščanov ni zalegel. Tiso je verjetne smrti rešilo šele spoznanje, da je eden izmed predorov na poti preozek. Po besedah Viktorja Premrla je pri domačinih v navadi, da med žegen (op.a.: velikonočna butarica), sestavljen iz oljčnih, lovorjevih in leskovih vej, vtaknejo tudi tisino vejico. Premrl je povedal še, da so pod tiso pred več desetletji še prepevali domačini. Danes tiso obiščejo številni turisti in pohodniki, saj iz Stran vodi planinska pot na Nanos. Ni pa malo tudi takih, ki se v Strane pripeljejo samo zato, da bi si ogledali to znamenito drevo.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Tisi v Stranah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/239-tisi-v-stranah.