S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Glavarjeva lipa

Uradna oznaka: Komenda – Glavarjeva lipa
Glavarjeva lipa raste nasproti župnijske cerkve sv. Petra v Komendi. Poleg sta tudi Turška in Osamosvojitvena lipa.

Opis

Glavarjeva lipa predstavlja drugo znamenito lipo v Komendi. Raste med kapelico in Turško lipo na vrhu komendskega klanca, v bližini cerkve sv. Petra. Lipa je vitalna, ima dva močnejša vrhova, ki tvorita košato krošnjo. Februarja 2010 je v obsegu merila 418 cm. Čeprav je 6. maja 1949 vanjo udarila strela, ki ji je poškodovala močnejši vrh in je zdaj del tega vrha votel, se je lipa obrasla.

Lipo naj bi po izročilu leta 1748 zasadil sam [Peter Pavel Glavar, ki velja za enega pomembnejših Slovencev 18. stoletja. Med letoma 1744 in 1766 je bil sprva oskrbnik, pozneje pa zakupnik graščinskega posestva Malteških vitezov v Komendi. Bil je izobražen duhovnik, ki je v Komendi med drugim dal postaviti beneficiat, kjer si je uredil tudi bogato knjižnico, ustanovil je šolo za nadarjene kmečke otroke, v prostem času pa se je ukvarjal s čebelarstvom. Ja avtor prvega slovenskega poljudnoznanstvenega dela s področja čebelarstva Pogovor o čebelih rojih. Danes njegovo dobrodelno delo nadaljuje Ustanova Petra Pavla Glavarja.

Komendske lipe predstavljajo izjemno zanimiv in redek primer, kjer imamo na enem mestu opraviti tako z materialnimi (debelino) kot nematerialnimi (simbolna in spominska pomembnost) vrednotami drevesne dediščine. Lipe, ki so iz različnih časovnih obdobij, med seboj povezujejo različne generacije.

Strokovne reference in viri

  • Demšar V. 1992: Usoda Komendskih lip. Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda. [COBISS-ID 28304384]
  • Pavlič J. 2002: Naravna dediščina. Občina Komenda: Življenje od kamene dobe do danes (ur. Žerovnik M.), 159–160. Komenda. [COBISS-ID 116171776]
  • Sattler M., Stele F. 1973: Stare slovenske lipe. Celje. [COBISS-ID 8204545]

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Glavarjeva lipa. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/126-glavarjeva-lipa.