Napoleonov drevored v Logatcu

Opis

Napoleonov drevored v Logatcu je dolg 1900 m in velja za najdaljši obcestni drevored v Sloveniji. Sestavlja ga 290 dreves, ki pripadajo vrstama lipovec (Tilia cordata) in lipa (Tilia platyphyllos).

Ob sprejetju Odloka o razglasitvi drevoreda Napoleonove lipe za spomenik oblikovane narave leta 1985, je v drevoredu raslo 105 dreves (vzdolž zahodne strani 57, vzdolž vzhodne 48). Vrzeli v drevoredu so nastale zaradi gradnje cestnega priključka v letih 1951–1952 in bolezni posameznih dreves. Mihevc poroča, da so graditelji načrtovali posek drevoreda, k sreči pa je njihovo namero preprečil Janez Kristan, ki je v veliki meri zaslužen, da drevored še vedno lepša Logaško polje.

Da bi zapolnili vrzeli, so Logatčani pod strokovnim vodstvom GG Ljubljana, Gozdarstvo Logatec, in tedanjega regionalnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine leta 1989 v okviru obnove nadomestno zasadili 185 lip. Drevored je bil nazadnje saniran poleti 2008, ko so pristojne službe odstranile suhe in trhle veje, oblikovale krošnje in odstranile 8 za mimoidoče nevarnih trhlih in poškodovanih dreves. Mesec pred sanacijo, 6. julija 2008, je eno drevo podrl vrtinčast veter, ki je zlomil še eno mlajšo lipo na zahodni strani, medtem ko je lipo št. V80 na vzhodni strani skorajda prepolovil. V zimi 2008/2009, že po zadnji sanaciji, je drevored dobil podmladek, saj so zasadili še 29 mladih lip z obsegom približno 20 cm. Strokovnjaki že dalj časa opozarjajo, da glavno nevarnost za drevored predstavlja soljenje cestišča z natrijevim kloridom (NaCl) in njegovo posipavanje z apnenim peskom v zimskem času, ki uničujeta rastišče na njegovih robovih. Omenjeno sol bi bilo primerneje nadomestiti s kalijevim kloridom (KCl). Zastrupljenost tal ob cestišču se odraža na številnih hirajočih mladih sadikah, ki jih je treba vedno znova nadomeščati!

Z izstopajočo lego ob vstopu v naselje drevored, zasnovan v času Ilirskih provinc, predstavlja simbol Logatca. Po ustnem izročilu naj bi ga okrog leta 1810 zasadili ob stari cesarski cesti, ki je takrat povezovala Ljubljano s Trstom. Zasajen naj bi bil v spomin na poroko med Napoleonom Bonapartejem in Marijo Luizo, hčerjo avstrijskega cesarja Franca I. Svoj čas je drevored nosil Luizino ime, čez čas pa se je zanj uveljavilo ime Napoleonov drevored, ki je v rabi še danes. Pisnih virov, ki bi potrdili namen in čas zasaditve, za zdaj ni našel še nihče. Je pa skoraj neverjetno, kot ugotavlja Komar, da zasaditve lipovega drevored ne bi zabeležil noben uradnik ali kronist.

V zvezi z zasaditvijo dreves je Frelih opozoril, da se je po francoski revoluciji v Franciji uveljavilo sajenje »dreves svobode«. Frelih navaja še, da so v tistem času zasadili skoraj šestdeset tisoč dreves. Zato ne izključuje možnosti, da drevesa, zasajena ob nastanku Ilirskih provinc, morda simbolično prikazujejo francosko osvoboditev izpod avstrijske vladavine.

Logatčani so na izviren način ohranili spomin na razklano »Napoleonovo lipo«. Iz lesa že omenjene lipe št. V80 je z naknadno obdelavo nastalo kar 440 posebno oblikovanih in obdelanih kosov lesa, ki, sestavljeni iz dveh delov, tvorijo čudovit spominek. Vseh spominkov, ki so zapakirani v ličnih kartonastih škatlah ter z opisom v slovenskem in angleškem jeziku, je samo 220. Kot protokolarno darilo Občine Logatec so jih doslej prejeli le redki nagrajenci, dobitniki so praviloma prejemniki novejših športnih, občinskih in februarskih priznanj (posebna priznanja v občini Logatec).

Napoleonov drevored lip je tipičen primer dvopomenske dediščine, saj spada tako med naravno kot kulturno dediščino. V Logatcu deluje Sekcija ljubiteljev drevoreda Napoleonovih lip, ki skrbi za njegovo popularizacijo, hkrati pa opozarja, da bi moral drevored dobiti tudi uradnega skrbnika.

Spletne povezave

• Napoleonov drevored lip

Strokovne reference in viri

• Frelih, M. 2000: Napoleonov drevored v Logatcu. Lipe v Logatcu. Logatec. [COBISS-ID 376787]
• Garafolj, A. 2000: Lipe v Logatcu. Logatec. [COBISS-ID 105733376]
• Komar, G. 2009: Na rob Napoleonovemu drevoredu. Logaške novice, 40, 5 (15. maj 2009), str. 26. Logatec. [COBISS-ID 1850752]
• Mihevc, F. 2000: Vzdrževanje drevoreda Napoleonove lipe. Lipe v Logatcu. Logatec. [COBISS-ID 376787]
• Osredkar, K. 2002: Za dediščino gre : sekcija ljubiteljev drevoreda Napoleonovih lip. Notranjske novice, 1, 21 (22. nov. 2002), str. 5. Logatec. [COBISS-ID 1899904]
• Skoberne P., Peterlin S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del: osrednja Slovenija.. Ljubljana. [COBISS-ID 307973]

Opombe

Predlagamo, da se naš najdaljši slovenski obcestni drevored uvrsti med dediščino državnega pomena.

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Renata Gutnik

Predlog citata

Šmid Hribar, M.; Gutnik, R. 2010: Napoleonov drevored v Logatcu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/259-napoleonov-drevored-v-logatcu.