S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kompleks Metelkova

Uradna oznaka: Ljubljana – Kasarna ob Metelkovi
Avtor: Viljem Treo
Kompleks prvotne avstro-ogrske vojašnice sestoji iz skupine dvonadstropnih in ene trinadstropne stavbe na južnem delu in nižjih pomožnih stavb na severnem delu.

Opis

Po načrtih iz obdobja od 1882 do 1895 je tedanja Kranjska stavbna družba zgradila pehotno vojašnico. Med Ljubljančani je bila imenovana »belgijska kasarna«, v spomin na pehotni polk belgijskega kralja, ki je bil v nekem obdobju nastanjen v vojašnici. V letih 1995 do 1998 so bile obodne stavbe južnega dela (št. 4, 22, 25, 27 in 28 na sliki 1) in ena stavba severnega dela (št. 14 na sliki 1) pregledane in preiskane, obremenitve njene nosilne konstrukcije pa računsko analizirane. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcij. Po prenovi posameznih stavb se v kompleksu odvijajo različne dejavnosti s področja kulture.

Južni del sestavlja sedem stavb, ki zapirajo veliko notranje dvorišče. Dve stavbi ob Metelkovi ulici (št. 4 in 28) in dve ob Maistrovi ulici (št. 22 in 25) so zrcalno enake dvonadstropne stavbe, prvotno imenovane stavbe za moštvo. Med obema stavbama ob Metelkovi se nahaja stražnica. Ob ulici Tabor je trinadstropna stavba št. 27, ki je bila zgrajena kot štabno poslopje, na meji s severnim delom pa je dvonadstropna stavba št. 6, prvotno podčastniško poslopje. Sedaj se v stavbah št. 27 in 28 nahaja Slovenski etnografski muzej, v stavbi št. 25 Slovenski narodni muzej, v stavbi št. 6 pa prostori Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

V severnem delu se nahajajo enonadstropne stavbe, med njimi prvotno skladišče za pešpolk (št. 14), stavba z ječami (št. 9) in hlevi (št. 20). V stavbi št. 14, so danes prostori alternativnega kulturnega centra (AKC) Metelkova mesto, v stavbi št. 9 pa mladinski hotel – hostel Celica.

Tipična stavba južnega dela kompleksa je podolgovatega tlorisa, s širšim traktom na enem ali obeh krajih ter v sredini dolžine. Podkletena je na delu svojega tlorisa. Prvotno nosilno konstrukcijo sestavljajo zidovi, ki so v kleti mešani iz kamna in opeke, v zgornjih etažah pa iz polne opeke starega formata. Temelji zidov so zidani mešano iz kamna in opeke, neposredno na raščen prod. Zidovi so debeli od 30 do 77 cm, debelina večine zidov se spreminja tudi po višini. V kleti in v pritličju znaša denimo 77 cm, v zadnjem nadstropju 46 cm, v vmesnih nadstropjih pa 61 cm. Nosilno zidovje je v pritličju in nadstropjih opečno, v kleti pa so zidovi mešani iz kamna in opeke. Stropne konstrukcije nad kletjo in pritličjem so opečni oboki, nad nadstropji so ponekod opečni oboki, ponekod leseni stropi, nad zadnjim nadstropjem pa izključno leseni stropi. Oboki so oprti na nosilne zidove, ponekod pa so bili zidani med prečnimi jeklenimi nosilci I profila. Nekateri oboki nad hodniki imajo jeklene natezne vezi za prevzem vodoravnih podpornih sil. Sicer stavba nima vodoravnih zidnih vezi.

Stavba št. 14 v severnem delu kompleksa ima nosilno konstrukcijo podobno kot stavbe v južnem delu. Razlika je v večjih prostorih v krajnih traktih pritličja, kjer so namesto notranjih zidov jekleni stebri. Stebri so okroglega votlega profila, ki so v severnem traktu obzidani z opeko v obliko stebra, v južnem traktu pa skriti v opečnih zidovih. Stropne konstrukcije nad obema etažama so lesene, kombinirane z jeklenimi nosilci I profila, tako da pasnice I profilov predstavljajo ležišče za lesene stropnike.

Po prenovi predstavlja kompleks Metelkova eno izmed najmočnejših kulturnih središč v Sloveniji, saj je med največjimi ponudniki kulturnih dogodkov v Ljubljani in tudi pomembno stičišče alternativnih kulturnih, političnih in družbenih dejavnosti. AKC Metelkova mesto se nahaja v severnem delu kompleksa. Neposredno ob Masarykovi cesti sta stavbi Pešci in Lovci, južneje so stavbe Garaže, Hlev in Hangar, vmes pa je t. i. Trg brez zgodovinskega spomina.

V stavbi Hlev so Menza pri koritu, Čajnica pri Mariči, Galerija sodobnih umetnosti Alkatraz in Atelje Azil. Menza pri Koritu je osrednji večnamenski prostor, ki združuje mladinski dnevni center in tudi večerne umetniške in druge dejavnosti, hkrati pa ponuja vadbeni prostor za gledališke in glasbene skupine. V pritlični stavbi Hangar se nahaja Klub Gromka, nekoč Teater Gromki. Ta od leta 1995 združuje pripadnike različnih scenskih umetnosti, sčasoma pa se je preoblikoval v klubski prostor, kjer se odvijajo umetniške dejavnosti, kulturni dogodki in predavanja. Gromka ima dva prizidka: Osnovno šolo, ki je bila zgrajena po porušenju Male šole avgusta leta 2008, in Črno/Schengensko kuhinjo, kot se imenuje osrednji metelkovski obrat »družbene prehrane«. V stavbi Lovci se v pritličnem delu nahajajo klubi Monokel in Tiffany ter SOT24,5, ki deluje v okviru Društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD. Monokel je namenjen druženju, socializaciji ter promociji lezbične kulture, Tiffany pa je gejevski klub, ki deluje v okviru Redakcije za enake možnosti Društva ŠKUC. V klubih se odvijajo literarni in klubski večeri, razstave, delavnice itd. V stavbi Pešci sta v pritličju kluba Gala hala in Channel Zero, v nadstropju je Galerija Mizzart, za stavbo pa sta Knjižni park in Škratova čitalnica. Galo halo vodi društvo Kapa, ki je na področju alternativne kulture aktivno od leta 1994 in prireja koncerte ter civilno-družbene projekte, ima pa tudi studio za snemanje koncertov in vaj glasbenih skupin v živo. V klubu Channel Zero deluje od leta 1993 umetniška in kulturna zveza, ki danes prireja umetniške dogodke in omogoča vadbeni prostor za glasbene skupine. Mizzart, ki se razprostira na teraso stavbe, združuje umetniške in druge dejavnosti ter večerne klubske dogodke. Za stavbo se nahajata Knjižni park in Škratova čitalnica, ki deluje od leta 1998. Blizu stavbe Pešci je brunarica Jalla Jalla, ki so jo postavili leta 2004.

Leta 1990 je Mreža za Metelkovo začela promovirati zamisel demilitarizirane cone v nekdanjem vojaškem kompleksu. Leta 1991 so po odhodu jugoslovanske vojske zagovarjali ustanovitev multikulturnega centra na Metelkovi, mestne in državne oblasti pa so bile zadržane do predaje prostorov, kar je pripeljalo do njihovega postopnega propada. 9. septembra 1993 je ljubljanska mestna občina pričela z rušenjem severnega dela Metelkove. Dan kasneje je prostore zasedla organizirana skupina prostovoljcev in tedaj se je začela trajna zasedba nenaseljenih prostorov (»skvot«), ki se je na Metelkovi obdržala več let. Tam so se zbirali akterji, ki so se socialno, kulturno ali umetniško udejstvovali. Med leti 1994 in 1996 je prišlo do osipa v osrednji skupini, saj se je razrasel vandalizem, kraje in vlomi po stavbah. Od leta 1993 do 1999 so mestne oblasti večkrat izklopile vodo in elektriko, kar je vplivalo na nadaljnjo degradacijo prostorov. Območje je bilo leta 1998 strokovno proglašeno za degradirano urbano območje. Kulturno-umetniško društvo Mreža, ki je nastalo leta 1997, od leta 2003 s podporo ljubljanske mestne občine (MOL) pomaga pri prenovi stavb v Metelkovi mestu in skrbi tudi za arhiv AKC. Leta 2008 je Ministrstvo za obrambo brezplačno preneslo lastništvo zemljišča Metelkove mesta na MOL, kjer so obljubili, da bodo zemljišče prepustili »Metelkovcem«.

Strokovne reference in viri

  • Bibič, B. 2003: Hrup z Metelkove: Tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Ljubljana: Mirovni inštitut.
  • Korda Andrič, N. 2008: Alternativna kulturna produkcija. Diplomsko delo. Ljubljana: FDV.
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1995: Pregled konstrukcije in rezultati analize potresne odpornosti objekta št. 28 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 562791]
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1995: Pregled konstrukcije in rezultati analize potresne odpornosti objekta št. 9 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 562535]
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1998: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza stabilnosti in potresne odpornosti objekta št. 27 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 566631]
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1998: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza stabilnosti in potresne odpornosti objekta št. 25 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 566375]
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1998: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza stabilnosti in potresne odpornosti objekta št. 22 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 566119]
  • Lutman, M., Srpčič, J. 1998: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza stabilnosti in potresne odpornosti objekta št. 4 kompleksa Metelkova v Ljubljani. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 565863]

Avtor zapisa

Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lutman, M.; Batista, E. 2010: Kompleks Metelkova. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/345-kompleks-metelkova.