Kadetnica v Mariboru

Opis

Poslopje je bilo zgrajeno v letih od 1853 do 1856 kot največja tovrstna stavba v tedanji Avstriji, s katero je bil v Mariboru uveden neoromanski slog. Najprej je bilo namenjeno pehotni kadetnici (1856-1870 in 1894-1913), kasneje pehotni vojašnici (1870-1894), višji vojaški realki (1813-1921), inženirski oficirski šoli (1921-1941), nemški podoficirski šoli (1941-1945) in vojašnici jugoslovanske armade (1945-1991). Od 1991 je bilo poslopje prazno. Leta 2003 je bila stavba pregledana in preiskana, obremenitve njene nosilne konstrukcije pa računsko analizirane. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcije. Po zadnji prenovi (2004-2009) je v njej center za vojaško izobraževanje in usposabljanje, vojaški muzej in informacijske službe.

S svojimi dimenzijami je še danes med večjimi historičnimi stavbami. Pročelja so oblikovana v neoromanskem slogu s polkrožnimi zaključki oken in dekorativnimi elementi.

V tlorisu je razčlenjene podolgovate oblike v smeri severozahod-jugovzhod (slika 5). Sestavljajo ga severni in južni prečni trakt, osrednji trakt s stopniščem ter severni vezni in južni vezni trakt. Skupna dolžina poslopja znaša približno 147 m, širina objekta pa se spreminja od 15,2 m na mestih veznih traktov do 48 m na mestih krajnih traktov.

Poslopje je z izjemo osrednjega trakta podkleteno, vendar so bili deli kleti v času pregleda leta 2003 zasuti in zazidani. Nad pritličjem, ki je nekoliko dvignjeno, so tri nadstropja in podstrešje. Poleg dveh reprezentančnih stopnišč sta po eno stopnišče v južnem in severnem traktu.

Prvotno nosilno konstrukcijo objekta sestavljajo temelji, nosilni zidovi, stebri, medetažne konstrukcije in strešna konstrukcija. Nosilni zidovi po obodu in v notranjosti objekta so v kleti grajeni iz kamna do ležišč obokov, ki so zgrajena iz dveh slojev opečnih zidakov. V pritličju, nadstropjih in na podstrešju so nosilni zidovi opečni. Zidani so iz polnih opečnih zidakov starega formata, ki je nekoliko večji od sedanjega normalnega formata, v apneni malti.

Debeline kamnitih zidov se gibljejo med 95 in 165 cm, debeline opečnih zidov pa med 30 in 125 cm. Navpično nosilno konstrukcijo dopolnjujejo kamniti stebri.

Medetažne konstrukcije so zelo raznovrstne. Nad kletjo, pretežnim delom pritličja in večino hodnikov v nadstropjih so stropne konstrukcije opečni oboki, ki so ponekod banjasti, ponekod čepičasti. Podprti so z nosilnimi zidovi ali vmesnimi oprogami (loki). Raznovrstne lesene stropne konstrukcije so nad deli 1. in 2. nadstropja. Podprte so bodisi neposredno z zidovi, bodisi z vmesnimi lesenimi, jeklenimi, armirano-betonskimi ali ločnimi opečnimi nosilci. Armirano-betonske medetažne konstrukcije so delno starejše, delno iz leta 1972. To so bodisi polne plošče, rebraste konstrukcije bodisi plošče nad sistemom nosilcev. Glavni stopnišči sta izdelani iz kamnitih klad, povezanih z jeklenimi vezmi in robnim jeklenim nosilcem, podesti pa so opečni oboki.

Strokovne reference in viri

• Lutman, M. 2004: Dodatne preiskave opečnih zidov v objektu Kadetnica v Mariboru. Poročilo. Ljubljana. [COBISS-ID 987239]
• Lutman, M., Weiss, P. 2003: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza nosilnosti in potresne odpornosti s predlogi potrebnih ukrepov za objekt Kadetnica v Mariboru. Poročilo. Ljubljana. [COBISS-ID 983399]
• Vrhovski, D. 1970: “Adaptacija objekta C-510701 - povzetje”, projekt št. III-97. Elaborat. Maribor.

Avtor zapisa

Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Lutman, M. 2010: Kadetnica v Mariboru. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/348-kadetnica-v-mariboru.