S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori pri Šentrupertu na Dolenjskem

Uradna oznaka: Vesela Gora – cerkev sv. Frančiška Ksaverija
Avtor: Domnevno baročni arhitekt Carlo Martinuzzi
Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na griču Vesela gora nad Mirnsko dolino je s prepoznavnima diagonalno obrnjenima zvonikoma posebnost slovenske baročne sakralne arhitekture in je bila nekoč del dolenjske romarske poti.

Opis

Gručasto naselje Vesela Gora v občini Šentrupert na Dolenjskem stoji na istoimenskem griču z nadmorsko višino 324 metrov. Na območju kraja je več objektov kulturne dediščine lokalnega pomena. To so kapela Božjega groba na sosednjem griču, ki je prezidana, Barbova graščina iz leta 1768, ki je bila romarska hiša in bivališče veselogorske duhovščine, zdaj pa je tam zbirka kmečkega orodja ter litoželezni Marijin steber, ki ga je postavil Robert Barbo po vrnitvi iz prve svetovne vojne.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, ki se ji z druge strani doline pridružuje cerkev Žalostne Matere Božje na Žalostni gori, je del stare romarske poti. Do nje je urejen dostop po magistralni cesti Mokronog-Trebnje ter po cesti Brinje-Križev Pot. Objekt je orientiran v smeri severozahod-jugovzhod. Njegov tloris sestavljajo osmerokotna ladja, kvadratno svetišče s stranskima kapelama na severovzhodu in jugozahodu, prezbiterij ter dva zvonika, ki proti jugovzhodu polkrožno zapirata pročelje cerkve. Zvonika sta imela sprva čebulasto obliko, a so jih proti koncu 19. stoletja preuredili v stožčasto. Ladja, prezbiterij in kapeli so kupolasto zasnovani. Pročelje krasi poslikana niša s podobo Frančiška Ksaverija, ki jo obdajajo zgornja niša s kipom Boga Očeta in spodnji niši sv. Petra in Pavla.

Predhodno je na Veseli gori stala cerkev, posvečena sv. Marjeti, domnevno ena najstarejših v šentrupertski župniji. Bila je v slabem stanju. S turškimi vdori, predvsem v letih 1488 in 1489, in v času protestantizma, se je propadanje samo še stopnjevalo. Novomeški prošt Jurij Frančišek Ksaver de Marotti se je, ob pobudi novomeških veljakov in s sredstvi plemiških rodbin okoliških gradov, odločil cerkev porušiti in z uporabo njenega materiala zgraditi novo. Tako so njen prezbiterij predelali, oltar pa vključili v eno izmed novih kapel in jo poimenovali po sv. Marjeti. Leta 1723 so položili temeljni kamen, cerkev pa je bila s pridigo jezuita Jerneja Basarja (1683-1738) posvečena nekaj let pozneje. Takrat je šentrupertska župnija spadala pod novomeški kapitelj.

Cerkvena notranjščina, bogata s poslikanimi kupolami ter dovršeno okrašeni oltarji, je nastajala postopoma. Glavni oltar akantovega tipa, mojstrovina novomeške rezbarske delavnice, je nastal leta 1735 in je ohranjen v prvotnem stanju. V osrednji niši je bila oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, delo slikarja Valentina Metzingerja, a so pozneje tam postavili njegov kip, slika pa zdaj visi pri oltarju sv. Ane. Glavnemu oltarju je radovljiški mojster Janez Vurnik leta 1910 dodal stranska oltarja, posvečena sv. Ani in Lurški Materi Božji. Stranski kapeli sta leta 1872 dobili oltar sv. Janeza Nepomuka in sv. Jožefa. Gre za delo Štefana Čadeža iz Dupelj, oltarne slike pa so delo baročnih slikarjev Fortunata Berganta, ki je upodobil zamaknjenje sv. Janeza Nepomuka ter Marijo dobrega sveta in Valentina Metzingerja, ki je naslikal Smrt sv. Jožefa in sv. Marjeto. Leta 1751 je cerkev postala bogatejša za nove orgle, ki jih je izdelal ljubljanski orglar Mark Göbl.

Poslikava cerkve se je pričela leta 1760, in sicer z živopisnimi freskami Antona Tuška iz Škofje Loke, ki je v slogu iluzionizma poznega baroka upodobil življenje Frančiška Ksaverija in druge votivne podobe. Pred arkado je portret nekdanje avstrijske cesarice Marije Terezije z dvoglavim orlom, ter prikaz dežel, kjer je Frančišek Ksaverij opravljal misijonarsko delo. Upodobljeni so njegovi čudeži: sv. Frančišek reši moža samomora, rak reši Frančiškov križ iz morja, sv. Frančišek obudi mrliča in Bog kaznuje pregrešno mesto. Pogled v kupolo razkriva poslikavo sv. Trojice, ki jo v devetih lokih obdajajo angeli, ki poosebljajo človeške čednosti modrost, ponižnost, zatajevanje, daritev, pravico, čistost, trpljenje, usmiljenje in radodarnost. Prikazani so tudi čudeži, ki se pripisujejo Frančišku na Veseli gori: ženska z berglami, ženska s kačo, ozdravljeni bolnik in ozdravljena bolnica.

V cerkvi sta upodobljeni tudi dve procesiji na Veselo goro, kjer lahko razberemo, kakšna je bila prvotna podoba cerkve, pri upodobitvah čudežev pa se lahko seznanimo z oblačilno kulturo tedanjega časa. Pred cerkvijo na Veseli gori so na Slovenskem častili sv. Frančiška Ksaverija na Straži pri Gornjem Gradu. V času gradnje veselogorske cerkve je čaščenje svetnika doseglo vrhunec. Že pred samo posvetitvijo so Veselo goro obiskovali romarji iz vseh dolenjskih župnij, saj je cerkev od papeža Klemena XII. že leta 1733 dobila pravico do podeljevanja odpustkov. Pri križevem potu pod Veselo goro so opravili pobožnosti in se povzpeli do sv. Frančiška, od koder so nadaljevali pot na Žalostno goro in Kum. Z odlokom rimsko-nemškega cesarja Jožefa II. leta 1782 so bila romanja prepovedana in romarske poti ukinjene. Danes se ta pot oživlja v obliki pohodne poti, ki poteka prek Zaplaza do Vesele gore ter prek Šentruperta na Žalostno goro.

Strokovne reference in viri

  • Marin, M. 1996: V objemu Temenice in Mirne. Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori. Šentrupert. [COBISS-ID 251739]
  • Petrič, F. 1995: Duša, le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem II.. Ljubljana. [COBISS-ID 57682688]
  • Sapač, I. 2007: Baročni arhitekti na Slovenskem.. Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem, 230-270. Ljubljana. [COBISS-ID 64050945]
  • Vrišer, S. 2001: Vesela Gora. Umetnostni spomeniki.. Enciklopedija Slovenije 14. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Šumi, N. 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori pri Šentrupertu na Dolenjskem. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/363-cerkev-sv-franciska-ksaverija-na-veseli-gori-pri-sentrupertu-na-dolenjskem.