Mahorčičeva jama

Opis

Sledeč površinskemu toku Reke, ki se konča s ponorom pod 164 m visoko steno v vzhodnem delu vasi Škocjan, vstopimo v podzemni svet Škocjanskih jam, nekoč imenovan Male jame. Sestavlja ga Mahorčičeva jama, iz katere Reka brez izrazitega prehoda priteče v Mariničevo jamo. V Mahorčičevo dvorano se s površja odpirajo trije vhodi. Največjega sestavlja ogromen portal ponora Reke. Drugi vhod je poševno brezno, imenovano Delezova luknja, ki je nastalo kot udor jamskega stropa jugovzhodno od cerkvice svetega Kancijana v Škocjanu. Tretji, navpični vhod je 76 m globoko brezno Okroglica. Dvorana ima dva dela, vodnega in suhega. Zgornji, suhi del je prekrit s podornim gruščem in skalovjem. Leži od 10 do 30 m nad spodnjim delom, ki je zalit z jezerom Reke. V korozijskih izjedah in v podornih luknjah gnezdijo skalni golobi (Columba livia).

Jama je dobila ime po nakelskem županu Jožetu Mahorčiču. Prvotno se je turistična pot skozi Škocjanske jame začela prav v Mahorčičevi jami, tako da so obiskovalci spoznavali jamo sledeč toku Reke. Zaradi prenehanja vodenja turistov po tem delu jamskega kompleksa je bila pot opuščena in je zdaj komajda prehodna.

Spletne povezave

• Regijski park Škocjanske jame

Strokovne reference in viri

• Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
• Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici - Strokovne osnove za Program varstva in razvoja. Elaborat. Ljubljana.

Avtor zapisa

Borut Peric (Regijski park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Mahorčičeva jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/368-mahorciceva-jama.