Planinsko polje
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Planinsko polje pod evidenčno številko 1000 V vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Postojna. 1984.
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Planinsko polje je izrazito in zelo dobro naravno ohranjeno kraško polje. Dolgo je 5 km in široko okrog 2,5 km. Ima več kot deset kvadratnih kilometrov veliko ravno dno, ki leži na nadmorski višini okrog 450 m. Polje na jugu zapirata hriba Stari grad (703 m) in Kali (574 m), na zahodu se pne Planinska gora (924 m), na vzhodni strani pa ga nizke vzpetine ločijo od Logaškega ravnika. Na severni strani se dvigajo neizrazite vzpetine Lanskega vrha.
Geomorfološka in hidrološka vrednota Planinsko polje je nastalo ob idrijskem prelomu. Njegovo obrobje gradi zakraseli kredni in jurski apnenec, del dna pa tudi triasni dolomit, ki se v ozkem pasu vleče od Grčarevca čez Jakovico in po dnu polja proti Uncu na jugovzhodu. Pas neprepustnega dolomita prisili vodo, ki se podzemno pretaka proti izvirom pri Vrhniki, da se ob večjem deževju dvigne na površje. Voda prečka polje in na severovzhodni strani ponovno ponikne v apnenec. Poplavna voda na površju raztaplja apnenec in dolomit, zato je dno popolnoma ravno. Voda raztaplja tudi apnenec ob robovih, pregib med dnom polja in obdajajočimi vzpetinami je oster. Dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin. Voda priteka na polje s treh strani. Na južni strani priteka iz Planinske jame reka Unica, ki nastane z združitvijo vodotokov iz Rakovega Škocjana in Pivške kotline. Izvir Unice ima povprečni letni pretok 24 m3/sek. (minimum 0,3 m3/sek., maksimum 100 m3/sek.). Iz velike zatrepne doline priteka iz izvirov Malni Malenščica, iz izvirov pri razvalinah gradu Haasberg pa Škratovka. V Malnih privrejo na dan vode, ki se med cerkniškim in pivškim krakom Ljubljanice zbirajo pod Javorniki in so pomemben vir pitne vode za okrog 20.000 ljudi. Pod Grčarevcem na severozahodni strani polja ob višjih vodah izvirajo tudi vode iz Hrušice in Hotenjskega podolja, nakar se združijo v Unici, ki vijuga po polju in ob njegovem severovzhodnem robu ponika. Ob višjih vodah ponika v okrog 150 požiralnikih; največ vode odteka v ponore Pod Stenami na severnem robu polja.
Planinsko polje je poplavljeno večkrat na leto. Minimalni dotok vode na polje je okrog 1,5 m3/sek., srednji 23 m3/sek., maksimalni od 100 do 120 m3/sek., ponori pa je lahko odvajajo le od 40 do 60 m3/sek. Poplave trajajo do dva meseca na leto, voda naraste ponekod do 10 m, količina poplavne vode pa je okrog 40 milijonov m3. Poizkusi preprečevanja poplav so na več mestih uničili naravno strugo Unice in požiralnike ob robu polja; največ del je bilo opravljenih pod vodstvom V. Puticka po letu 1880. Bilo pa je tudi več zamisli o akumulaciji vode na polju in o tunelu proti Ljubljanskemu barju za hidroelektrarno.
Botanična in zoološka vrednota Na Planinskem polju ni njiv, ampak samo travniki z združbami močvirnih tipov. Tu je najbolj severozahodno rastišče travniške modre čebulice (Sciila litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj. Njive so na rahlo dvignjenem ozkem robu nad poplavno ravnico, prav tako naselja. Največje je Planina ob vznožju Grmade (873 m). V njem so ohranjene velike furmanske hiše, ki spominjajo na čas prevozništva. Med vojnama je bila Planina pomembna obmejna postojanka na slovenski strani meje, po zgraditvi avtoceste pa je v prometnem zatišju.
Nad izviri Škratovke so razvaline gradu Haasberga, zgrajenega konec 12. stoletja, nekdaj ene od najbolj reprezentativnih grajskih stavb na Slovenskem. Grad, ki je bil v lasti rodbine Windischgrätz, je bil požgan med 2. svetovno vojno.
Pred vhodom v Planinsko jamo so ostanki Malega gradu, katerega lastniki so bili baroni Ravbarji. Obnovljen je Ravbarjev stolp.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Gams, I. 2004: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. [COBISS-ID 214527488]
- Gospodarič, R., Habič, P. 1976: Underground Water tracing. Investigations in Slovenia 1972–1975. Ljubljana.
- Mihevc, A., Mihevc, B., Frelih, M., Polajnar Frelih, N., Polak, S., Simić, M., Sever, B., Ternar, J., Garbajs, M. 1999: Notranjska: A–Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota. [COBISS-ID 44278273]
- Šušteršič, F. 1994: Reka sedmerih imen: s poti po notranjskem krasu. Logatec: Naklo. [COBISS-ID 42130688]
Avtor zapisa
Andrej Mihevc, Nataša Ravbar (Inštitut za raziskovanje krasa, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
Predlog citata
Mihevc, A.; Ravbar, N. 2010: Planinsko polje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/162-planinsko-polje.