S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Pišečki grad

Uradna oznaka: Pišece - Grad
Srednjeveška trdnjava z grajskim obzidjem in kapelo ter prvinami slogov od romanike do barokana stoji na griču na Bizeljskem .

Opis

Grad Pišece ali Pišečki grad stoji na griču severozahodno od vasi Pišece v Bizeljskem gričevju. Grad je dal v prvi polovici 13. stoletja zgraditi salzburški nadškof za obrambo pred Madžarskimi vpadi. Do 14. stoletja je pripadal Pišeškim vitezom, leta 1595 pa je bil prodan družini Moscon, v lasti katere je bil do leta 1945. Po drugi svetovni vojni je bil nacionaliziran in v njem so bila socialna stanovanja. Od leta 1998 je bil prazen, leta 2002 pa se je začela njegova obnova.

Najstarejši del gradu je romanski stolp iz prve polovice 13. stoletja z dva in pol metra debelimi zidovi, grajskim obzidjem in kapelo. V prenovi leta 1568 je bil dodan okrogel stolp, v obdobju baroka pa še manjši arhitekturni detajli, kot je stolpič nad kapelo. V 18. stoletju so stolp znižali za eno etažo, v renovaciji leta 1867 pa so dodali neoromanske in neogotske okrase, delno popravili zidovje in zaprli odprtine.

V grajskih stenah se pojavljajo trije tipi zidov: opečno zidovje, zidovje iz klesanega kamna in zidovje iz neklesanega kamna. Velik ločno podprt prehod povezuje južni del stolpa z zahodnim delom gradu. V sklopu evropskega projekta onsiteformasonry je bilo na objektu leta 2003 izvedenih več specialističnih preiskav s takrat najsodobnejšo merilno opremo.

Zidovje je bilo preizkušano z več tehnikami: z radarjem, zvočnimi testi (sonic test), ki meri hitrost zvoka v zidu, testi s ploščatimi bati (flat-jack), in-situ strižnimi preiskavami in videoboroskopijo. Odvzetih je bilo več vzorcev kamna in malte, ki se jih je preizkusilo v laboratoriju in določilo njihovo sestavo.

Meritve hitrosti prehoda signala z radarjem so pokazale, da je zidovje v notranjosti na določenih mestih poškodovano (tam signal ni prodrl skozi zid). Meritve z zvokom so bile narejene pred in po strižni preiskavi, v kateri se poškoduje zidovje. Rezultati so bili namenjeni umeritvi obeh metod. V splošnem so meritve pokazale veliko nehomogenost zidovja, pridobljeni podatki pa so bili uporabljeni tudi pri projektiranju ob prenovi objekta.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Matija Gams (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Miha Tomaževič (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Gams, M.; Tomaževič, M. 2010: Pišečki grad. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/442-pisecki-grad.