Japonske češnje pred bodočim botaničnim vrtom

Opis

Pred vstopom v bodoči botanični vrst rastejo japonska češnjeva drevesa, ki jih je naši državi podarilo Združenje ljubiteljev cvetočih češenj. Japonska, znana tudi po tem, da drugim državam podarja češnjeva drevesa, je 300 češnjevih dreves podarila tudi Sloveniji. Slovesna predaja je bila 3. februarja 1999 v japonskem parlamentu, prvo sadiko pa je 9. oktobra 2000 lastnoročno zasadila princesa Sayako. Večino dreves so posadili pred bodočim botaničnim vrtom, manjše število dreves so v trajni nasad posadili v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti, nekaj dreves pa v parku ob Železni cesti v Ljubljani. S tem je bila na simbolni ravni odprta gospodarska pot med obema državama. Na tabli v nasadu je v slovenskem, japonskem in angleškem jeziku zapisano: »Japonske češnje, donacija ljubiteljev Cvetočih češenj, so darilo Japonske Republiki Sloveniji. Prvo češnjo je 9. oktobra 2000 zasadila njena cesarska visokost japonska princesa Sayako«.

Češnja (japonsko sakura) velja za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in predstavlja neuradni simbol japonskega naroda. Po izročilu naj bi prvo češnjo pred cesarsko palačo zasadili v 9. stoletju, zato je drevo dobilo aristokratski pečat. Vsako leto na koncu marca in začetku aprila Japonci praznujejo stoletja star praznik Hanami, kar v prevodu pomeni opazovanje in uživanje ob lepoti češnjevih cvetov.

Kot navaja Bavcon, so češnjeva drevesa v diplomacijo stopila na pobudo prve dame ameriškega predsednika W. H. Tafta (1909–1913). Gospa Taft, navdušena nad lepoto češnjevih dreves, je namreč predlagala, da bi večje število teh dreves zasadili v Potomac Parku v Washinghtonu. Tako je leta 1912 Japonska mestoma New York in Washington podarila po 3000 sadik češnjevih dreves.

Nasad češenj, ki rastejo in krasijo vstop v bodoči botanični vrt v Ljubljani, bo v naslednjih letih poleg simbolne zagotovo postal tudi pomembna estetska vrednota. Prvi Hanami smo pod češnjami praznovali 10. aprila 2012.

Spletne povezave

• Japonske češnje – darilo države Japonske Sloveniji

Strokovne reference in viri

• Bavcon, J. 2001: Zasaditev japonskih češenj. Vestnik 32, 1-2, 18. Ljubljana. [COBISS-ID 14061529]
• Šmid Hribar, M. 2009: Vila, ki se je ponoči spustila z neba. Prostočasnik 4, 11, 20–21. Ljubljana. [COBISS-ID 4628577]

Opombe

Podarjena češnjeva drevesa simbolizirajo prijateljsko vez Slovenije z Japonsko, zato predlagamo, da se jih uvrstiti med nepremično kulturno dediščino.

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Japonske češnje pred bodočim botaničnim vrtom. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/448-japonske-cesnje-pred-bodocim-botanicnim-vrtom.