By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Slap Savica

Official label: Savica – slap
Synonyms: Slap Savice, Savica
Kraški izvir Savice in slap sta pod steno Komarče v Bohinju.

Description

Slap Savica oziroma Slap Savice velja za enega najslikovitejših slapov pri nas. Voda prihaja na plan ob izrazitem prelomu v strmi steni Komarče na skrajnem severozahodnem obodu Bohinjske kotline. Slap je pravzaprav izvir Save Bohinjke, ki pa se v svojem povirnem delu, do izliva v Bohinjsko jezero, imenuje Savica.

Slap sestavljata spodnji in zgornji vodni curek, zato pravimo, da je dvopramenski slap. Ob običajnem vodostaju prihaja voda na plan na nadmorski višini 836 m. Zgornji pramen se spušča najprej 21 metrov poševno, zatem pa se prevesi v 51-metrsko, skoraj navpično stopnjo. Levo od njega je manjši, spodnji pramen, kjer voda teče še bolj poševno, njegov padec pa je 25 m. Ob zelo nizki vodi (še zlasti pozimi) zgornji pramen usahne in tako voda priteka na plan samo v spodnjem pramenu.

Podzemna kraška voda do slapa priteče po vodoravnem jamskem rovu. Ker je voda v jami za slapom bistra, je pritegnila potapljače, ki so z leti prodirali čedalje globlje vanjo. Jama skriva številne sifone in podzemna jezera. Slap se napaja z vodo, ki se steka iz Doline Triglavskih jezer in izpod Pršivca. Podrobnejše podzemne povezave še niso povsem raziskane, a domnevno del vode priteka podzemno tudi iz Črnega jezera – najnižje ležečega med Triglavskimi jezeru, ki je od zgornjega konca slapu Savica oddaljeno le kakih 500 m zračne črte.

Slap Savica se uvršča med najbolj obiskane znamenitosti v Sloveniji. Njegova priljubljenost je verjetno posledice tega, da je že zelo zgodaj prišel v zavest ljudi. Pisni viri o popotovanjih k temu slapu so namreč ohranjeni že od Valvasorjevih časov . V podobi padajoče vode so svoj navdih našli tudi nekateri umetniki, kot na primer pesnik France Prešeren, ki je slap leta 1835 poveličal v delu Krst pri Savici, pa Valentin Vodnik ter slikar Vincenc Dorfmeister z upodobitvijo Savice na bakrorezu, ki je krasil začetek Vodnikovih Pesmi za pokušino iz leta 1806.

Savicaje bila zelo obiskana tudi v času delovanja barona Žige Zoisa v Bohinju. Leta 1807 si jo je med drugim ogledal napredni in Slovencem naklonjeni nadvojvoda Janez, na kar spominja marmorni spomenik ob uti pri slapu, ki ga je dal postaviti Žiga Zois. Na njem v latinščini piše, da je avstrijski nadvojvoda Janez pri izviru Save raziskoval nastanek alpskega apnenca.

References and resources

  • Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. [COBISS-ID 214527488]
  • Rakovec, I. 1975: Kako so nastali naši slapovi. Proteus 37-6/7, 305–314. Ljubljana. [COBISS-ID 7949101]
  • Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
  • Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
  • Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

The author of the record

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Trobec, T. 2010: Slap Savica. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/55-slap-savica.

Comments

Ae004e3d6247029a050db03632077a87?s=32&r=pg&d=mm
17. December 2014, 10:55

hud slap

35b18c7a130ed017d0becd74e5491832?s=32&r=pg&d=mm
17. December 2014, 10:57

hahahaha res lep slap čist prov maš r

Comment