Spodnji Peričnik

Opis

Slap Peričnik je nastal na zahodnem pobočju ledeniško preoblikovane doline Vrata v severnem delu Julijskih Alp, približno 5 km zračne razdalje od Mojstrane in glavne ceste, ki povezuje Jesenice in Kranjsko Goro. Po dnu doline Vrata teče reka Bistrica, v katero se izliva voda, ki priteka izpod slapa. Slap je sestavljen iz dveh slapov: manjšega (16 m) Zgornjega in večjega (52 m) Spodnjega Peričnika. Pri obeh voda prosto pada prek slikovitih strmih konglomeratnih stopenj.

Potok Peričnik izvira na skalnem pobočju nad Peričnikovimi melmi. S precej strmega pobočja preide na senožeti planine Višek, od tam pa se njegov tok nadaljuje navzdol po strmi grapi vse do roba konglomeratne stene, prek katere padata slapova.

Nastanek Peričnika je povezan z ledeniškim preoblikovanjem Vrat. Dolina je bila namreč v ledenih dobah zapolnjena z ledom. V zadnji ledeni dobi se je zaradi ledeniškega delovanja še dodatno poglobila. Po umiku ledenika je manjša dolina oziroma grapa, po kateri teče Peričnik, obvisela nad poglobljeno dolino Vrata. Nastalo strmo stopnjo je voda začela premagovati v obliki slapa. V tisočletjih nenehnega dolbenja in odnašanja materiala s konglomeratne stene sta iz nekdaj enotnega slapa sčasoma nastala dva.

Stopnja, prek katere pada spodnji slap, je nastala zaradi neenakomerne sprijetosti konglomeratnih plasti, zato jih je voda na nekaterih mestih bolj izpodjedala kot na drugih. V steni nastali previsi so se od časa do časa trgali, tako da so se pojavili tudi ogromni skalni podori, katerih sledovi so še vedno vidni. Zadnji večji podor je bil leta 1907.

V postglacialni dobi je Peričnik pogosto menjaval strugo. Zadnja aktivna struga je opazna v žlebu kakih 5 m desno od spodnjega slapa, kjer je voda tekla vse do močnega naliva leta 1885, ko se je glavni vodni curek prestavil, nakar se je slap ustalil na zdajšnjem mestu. Kljub temu, da so staro strugo leta 1935 zagradili in zabetonirali, ob visokem vodostaju del vode še vedno odteka po stari strugi. Poleg struge izpred leta 1885 je kakih 50 m desno še en nekdanji žleb, po katerem voda curlja samo še ob največjem deževju. Slap se je torej vseskozi premikal od desne proti levi, eno zadnjih sprememb njegovega toka pa je nedvomno povzročil skalni podor na severovzhodni strani zgornjega slapa.

Peričnik je turistično precej obiskan. Oboskovalce v toplejših mesecih privabljata bučanje in pršenje padajoče vode, pozimi, kadar slap zmrzne, pa mogočni zaledeneli stebri in ledene sveče. Lepota in veličina Peričnika je navdušila tudi Jakoba Aljaža, ki je Frana Saleškega Finžgarja, ko je bil ta kaplan v Jesenicah, poprosil, da zanj slapu v čast napiše pesem. Pozneje jo je Jakob Aljaž uglasbil in dal v Mohorjevo pesmarico. O Peričniku Finžgar piše tudi v svoji epski pesnitvi Triglav.

Strokovne reference in viri

• Aljaž, J. 1922: Planinski spomini (10. Peričnik). Planinski vestnik 22-5, 65–71. Ljubljana.
• Rakovec, I. 1949: Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika. Geografski vestnik 1948/49-20/21, 251–267. Ljubljana. [COBISS-ID 1143862]
• Ramovš, A. 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 13971457]
• Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
• Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]
• Skoberne, P., Smerdu, R. 1980: Kako visoki so slovenski slapovi?. Proteus 43-6, 216–222. Ljubljana.

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Spodnji Peričnik. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/45-spodnji-pericnik.