Cerkev Matere Božje na Sladki Gori
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Cerkev Matere Božje na Sladki Gori pod evidenčno številko 651 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori za kulturni spomenik državnega pomena, Ur.l. RS, št. 81/99-3855, 129/2003-5501
Pristojni zavod: ZVKDS OE Celje
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Visokobaročna romarska župnijska cerkev stoji na obzidanem griču sredi vasi Sladka gora na Štajerskem. Cerkev, ki jo je na mestu gotske podružnične cerkve iz sredine 14. stoletja dal postaviti lemberški župnik Janez Mikec, premore eno najlepših notranjščin na Slovenskem, v arhitekturnem smislu pa je služila kot vzor vrsti nadaljnjih štajerskih cerkva. Načrt za to središčno zasnovano cerkev je predložil mariborski arhitekt Jožef Hoffer. Visoko in ozko pročelje je obdano z zvonikoma, sicer tipična baročna fasadna shema pa je kar trikrat konkavno vzvalovljena. V notranjosti kvadratno ladjo obdajajo elipsasto poglobljeni stranski prostori, pokriva jo češka kapa, ki sloni na konveksno zaobljenih slopih, kvadratni prezbiterij z elipsastim zaključkom pa je pokrit s kupolo na pendentivih. Notranjščina, ki skorajda ne premore ostrih robov in se zliva v enotno prostorsko celoto, je bogato opremljena ter v stropnem delu v celoti poslikana. Pri tem delu je sodelovala vrsta kiparskih in slikarskih mojstrov. Kiparski okras sta med drugimi prispevala štajerska kiparja Ferdinand Gallo in Jožef Straub, iluzionistično poslikavo pa je v letih 1752-53 ustvaril ljubljanski slikar Franc Jelovšek. Na arhitekturnem ozadju, skozi katerega se vidi v nebo, množica figur upodablja prizore iz Marijinega življenja ter prizore, v katerih se razni ljudje zatekajo po pomoč k čudodelni sladkogorski Mariji.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Kemperl, M. 2007: Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem. Ljubljana. [COBISS-ID 236655104]
- Lipoglavšek, M. 1996: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 58961152]
- Sapač, I. (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
- Vrišer, S. 1970: Sladka gora. Maribor. [COBISS-ID 3331841]
- Šumi, N. 1961: Ljubljanska baročna arhitektura. Ljubljana. [COBISS-ID 17752321]
Avtor zapisa
Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Vidrih, R. 2010: Cerkev Matere Božje na Sladki Gori. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/77-cerkev-matere-bozje-na-sladki-gori.