Župnijska cerkev sv. Vida v Preserjah

Opis

Preserje pod Krimom na Ljubljanskem barju je spadalo k cerkniški župniji (v celoti inkorporirana kartuzijanskemu samostanu v Bistri), vikariat je bil tu že v srednjem veku. Samostojna župnija je postalo leta 1758. Župnijska cerkev je posvečena enemu najbolj čaščenih svetnikov pri nas, mučencu Vidu. Je nepravilno orientirana (oltarni del približno proti jugovzhodu) in stoji sredi z obzidjem obdanega pokopališča na južnem robu naselja. Poleg cerkve sodijo v spomeniško zavarovano območje šola, župnišče, kašča, gospodarski poslopji in divja kostanja pred župniščem. Cerkev so na temeljih starejše zgradili leta 1711 pod vikarjem Francem Rustjo; 1752 jo je posvetil goriški nadškof Karel Mihael Attems. Do nje vodi visoko stopnišče. Sestavljajo jo pred pročelje postavljen zvonik, ladja in prezbiterij nepravilnih kupolasto obokanih osmerokotnikov ter prizidki ob prezbiteriju. Zvonik je petnadstropen s »šivanimi robovi« in baročno streho, nad vhodno arkado je letnica izgradnje cerkve. Iz zvonice vodi v ladjo portal z letnico 1889. Obširen pevski kor zavzema več kot tretjino ladje. V kotih ladje so pilastri, ki nosijo venčni zidec in se nadaljujejo do drugega venčnega zidca pod kupolo. Med obema venčnima zidcema so na obeh vzdolžnih stranicah freske Štefana in Janeza Šubica iz leta 1872: Sv. Elizabeta deli revežem kruh, Darovanje v templju, Kamenjanje sv. Štefana in Pustite male k meni. Leto prej sta Šubica poslikala tudi prezbiterij. Na oboku so prizori iz Kristusovega življenja: Rojstvo, Bičanje, Sv. trije kralji, Judežev poljub, Spremenjenje na gori Tabor, Jezus na Oljski gori, Vstajenje in Marijino kronanje. V medaljonu v sredini je upodobljen Kristus na oblakih, obdan z angeli. Ladijska kupola je bila do leta 2008 prekrita s slikarijami Mateja Trpina z začetka 20. stoletja. Ob načrtovanju obnove notranjščine so bila v letu 2005/06 opravljena sondiranja, že poskusna sonda pa je na veliko presenečenje pod Trpinovo preslikavo odkrila podpis baročnega slikarja Janeza Mihaela Rainwaldta z letnico 1712; poslikava je bila torej izvršena neposredno po izgradnji cerkve. Rainwaldt (ki je bil morda Jelovškov učitelj) se je rodil leta 1660 v Škofji Loki in umrl 1740 v Ljubljani. Njegovih znanih del je malo, več je arhivsko izpričanih. Ker se je izkazalo, da je spodnja Rainwaldtova poslikava v fresko tehniki kvalitetnejša, so se strokovnjaki odločili za njeno prezentacijo, čeprav so tudi Trpinove freske sneli in jih je možno prezentirati kje drugje. Rainwaldt je poslikavo razdelil v spodnji zemeljski in zgornji nebeški del. V spodnjem so prizori iz legende zavetnika cerkve (iz njegovega otroštva, večkratnega mučenja, njegovega čudeža na dvoru rimskega cesarja Dioklecijana, njegove mučeniške smrti in njegove pomoči ubogim), v zgornjem delu se nad trpljenje svetnika dvigujejo angeli, ki mu podajajo mučeniško palmo, ga kronajo in obsipavajo s cvetjem. Kamniti glavni oltar je iz prve polovice 18. stoletja, stranska ter tisti v »Brezovški kapeli« so nekoliko starejši (iz ok. 1700) in so bili verjetno preneseni iz leta 1782 razpuščenega samostana v Bistri. Tipološko jih uvrščamo med baročne »črnomarmornate« oltarje, ki so figuralno skromnejši, oltarna arhitektura pa je poživljena z inkrustacijami (vlaganje barvnih kamnov v kamen), predvsem v obliki geometričnih rozet na antependiju (sprednja stran oltarne mize). Izdelani so iz podpeškega apnenca in blizu izdelkom produktivnega ljubljanskega kamnoseka Mihaela Kuša (Cussa).

Spletne povezave

• Župnija Preserje
• http://www.druzina.si/ICD/SPLETNASTRAN.NSF/all/3ECAEAE0046144AEC12575B700286F04?OpenDocument

Strokovne reference in viri

• Kavčič Klančar A. (vodja projekta) 2009: Obnova župnijske cerkve svetega Vida v Preserju. Odkritje in restavriranje baročne poslikave (zgibanka). Preserje.
• Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]
• Nadbath, B. 2007: Preserje-cerkev sv. Vida. Varstvo spomenikov. Poročila 43, 171-173. Ljubljana.
• Polajnar Frelih, N. 2001: Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic. Ljubljana. [COBISS-ID 110982400]
• Resman, B. 2005: Še o nekaterih baročnih kamnitih oltarjih. Acta historiae artis Slovenica, 10, 43-63. Ljubljana. [COBISS-ID 64217856]
• Sapač, I. 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka/18th Century Architecture in Slovenia. Mature Baroque (katalog razstave Arhitekturnega muzeja Ljubljana na gradu Fužine v Ljubljani od 10. maja do 20. avgusta 2007). Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Župnijska cerkev sv. Vida v Preserjah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/91-zupnijska-cerkev-sv-vida-v-preserjah.