S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Zgornji Duplek – nahajališče fosilov 1

Uradna oznaka: Zgornji Duplek – nahajališče fosilov 1
Sinonimi: kamnolom Zgornji Duplek
Nahajališče fosilov v litotamnijskem apnencu v opuščenem kamnolomu v Zgornjem Dupleku, vzhodno od Maribora

Opis

Opuščeni kamnolom litotamnijskega apnenca pri Zgornjem Dupleku je bogato nahajališče miocenskih fosilov. V Sloveniji so izdanki kamnin miocenske starosti zelo redki, zato ima kamnolom znaten geološki pomen. Leži na hribu Kamenščak pri Zgornjem Dupleku, severovzhodno od Maribora. V širino meri približno 100 m, v višino pa okoli 13 m in se trenutno zarašča z gozdom. Kamen iz kamnoloma so v preteklosti v neposredni okolici uporabljali kot gradbeni material, danes pa predvsem kot okrasni kamen.

Nastanek litotamnijskega apnenca je povezan s plitvomorskim okoljem v bližini morskih obal, še posebej pa s karbonatnimi grebeni in platformami. Najpomembnejši gradnik litotamnijskega apnenca so različne vrste alg, ki se razraščajo v obliki skorjastih prevlek ali gomoljev ter delujejo kot vezivni medij karbonatnih grebenov in platform. Pripadajo rdečim algam iz družine Corallinaceae, eden pogostejših rodov je Lithothamnium, po katerem je apnenec poimenovan. Litotamnijski apnenec, ki ga najdemo na ozemlju današnje Slovenije, je nastal na zahodnem robnem delu Paratetide. To obširno epikontinentalno morja se je raztezalo čez srednjo in jugovzhodno Evropo in zahodno Azijo. Nastalo je v oligocenu, v pliocenu pa je dokončno razpadlo na več ločenih enot, od katerih so vse do današnjih dni preživela Blatno, Kaspijsko in Aralsko jezero ter Črno Morje. Največji obseg je Paratetida dosegla v srednjem miocenu (pred 16 – 13 milijoni let). Takrat je nastal tudi litotamnijski apnenec, ki so ga izkoriščali v kamnolomu pri Zgornjem Dupleku.. V Sloveniji je največ litotamnijskega apnenca na severnem pobočju Gorjancev in v Slovenskih goricah, kjer nastopa v nekaj kilometrov širokem bolj ali manj sklenjenem pasu osamelega krasa med Lenartom in Kamenščakom pri Zgornjem Dupleku, v manjši meri pa se pojavlja tudi na nekaterih drugih lokacijah. Razširjenost litotamnijskega apnenca v Slovenskih goricah dokazuje, da je v srednjem miocenu (badenijska stopnja Centralne Paratetide) na območju današnje vzhodne Slovenije obstajala karbonatna platforma, obkrožena z globljimi morskimi okolji. Privzdignjen tektonski blok, na katerem se je razvila karbonatna platforma, se imenuje Murskosoboški masiv. Tam so v toplem in plitvem morju normalne slanosti uspevali organizmi, katerih ostanki tvorijo litotamnijski apnenec.

Litotamnijski apnenec iz Zgornjega Dupleka je svetlo sive barve, ponekod je precej peščen in porozen. Celoten horizont apnenca je debel približno 15 m, slabo opazne plasti pa so skoraj vodoravne. Gre za tipičen bindstone, zgrajen iz ostankov organizmov, ki so naseljevali karbonatno platformo, povezanih z ostanki rdečih alg. Pomemben del fosilnega bogastva Zgornjega Dupleka predstavlja dobro ohranjena koralna favna z razmeroma nizko diverziteto. Od tam je opisanih šest vrst skleraktinijskih koral: Favia melitae, Favia macdonaldi, Solenastrea hyades, Tabellastraea russoi, Tabellastraea aquitaniensis in Mussimilia vindoboniensis. Med ostalimi skupinami fosilov so zlasti bogato zastopani morski mehkužci. Od polžev so pogosti pripadniki rodov Zonaria, Volutospina, Conus, Turitella, Globularia in Tibia, od školjk pa ostrige (Ostrea sp.) in pripadniki rodov Pecten, Lyropecten¸ Lithophaga, Spondylus, Chlamys in Mytilus. V kamnolomu so bili najdeni tudi ostanki rakov vitičnjakov, mahovnjakov, ramenonožcev, morskih ježkov in rib. Med mikrofosili so iz nahajališča v Zgornjem Dupleku pomembne predvsem foraminifere, med katerimi prevladujejo približno 3 mm velike teste rodu Amphistegina. V plasteh peščenega laporja pod opuščenim kamnolomom in v bližnjem izdanku apnenca v Zgornjem Dupleku je bila preučena tudi flora kalcitnega nanoplanktona. Bogate združbe z vrsto Helicosphaera waltrans kažejo starost srednjega badenija.

Strokovne reference in viri

  • Baron – Szabo, R. C. 1997: Miocene (Badenian) corals from Duplek, NE Slovenia. Razprave IV. razreda SAZU, XXXVIII, 5, 97 -115. Ljubljana. [COBISS-ID 6313517]
  • Bartol, M. 2009: Middle Miocene calcareopus nannoplankton of NE Slovenia (Western Central Paratethys). Ljubljana. [COBISS-ID 247181312]
  • Bedjanič, M. 2007: Geološko ovrednotenje nahajališč in kamnite kulturne dediščine iz miocenskih sedimentnih kamnin severovzhodne Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana. [COBISS-ID 650078]
  • Mezga, K. 2005: Fosili iz litotamnijskega apnenca pri Zg. Dupleku.. 1. Seminarska naloga. Ljubljana.
  • Planjšek, M., Mirtič, B., Aničič, B. 2002: Naravovarstveno ovrednotenja nahajališč miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih severovzhodne Slovenije. Geologija 45, 2, 485-492. Ljubljana. [COBISS-ID 247181312]

Avtor zapisa

Miloš Bartol (Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Bartol, M. 2010: Zgornji Duplek – nahajališče fosilov 1. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/119-zgornji-duplek-nahajalisce-fosilov-1.

Komentiraj