Soteska reke Kokre v Kranju

Opis

»Staro mestno jedro Kranja leži na izjemno slikovitem pomolu nad 30 metrov globokim kanjonom [sotesko, op. a.] reke Kokre, ki mesto varuje na vzhodni strani, in reko Savo na jugozahodni strani. Mestno jedro s kanjonom reke Kokre je bilo kot naravna znamenitost zavarovano z odlokom leta 1983.« (Kanjon … 2010). Badjura (1922) v vodniku 'Jugoslovenske Alpe' govori o »Kokrski tesni«, ki ponuja »… divje-romantične prizore …«.

Soteska reke Kokre v Kranju je od nekaj deset do sto metrov široka, do trideset metrov globoka in slabe štiri kilometre dolga rečna dolina, vrezana v konglomerat. V pleistocenu, to je obdobju ledenih dob, so reke v Ljubljanski kotlini odložile velike količine ledeniškega in rečnega kamninskega gradiva (proda). Ta prod je ponekod sprijet v konglomerat, kot je primer na območju mesta Kranj, kjer sta prod nanesli Kokra in Sava. Po koncu ledenih dob so reke svoje struge začele vrezovati v lastne sprijete naplavine in nastale so soteske, ozke rečne doline z visokimi, strmimi pobočji.

Soteska ima v večjem delu obliko črke U, s strmimi konglomeratnimi stenami in sorazmerno ravnim dnom, po katerem v omenjenem obsegu vijuga Kokra (Rogelj 2005). Na dnu so številni konglomeratni bloki, ki so se odlomili s strmih sten. Skalni odlomi so pogosti in so v preteklosti zahtevali celo smrtne žrtve, večji pa tudi zajezili Kokro (Sajovic 1915). Odlomi nastajajo po naravni poti (na primer bočna erozije reke, zmrzalno preperevanje konglomeratnih sten), pa tudi zaradi delovanja človeka. Zaradi podiranja sten so bili ob robu soteske določeni varstveni pasovi – do 13 m od roba pozidava ni dovoljena, na nadaljnjih šestih metrih pa je dovoljena le pogojno(Rogelj 2005).

Soteska Kokre je »… izjemen življenjski prostor …« (Rogelj 2005), kjer na pogoje za uspevanje rastlin in živali vplivajo temperaturne, vlažnostne ter svetlobne razlike, povezane z ekspozicijo.

V soteski je bilo evidentiranih sedem habitatnih tipov (Rogelj 2005): reka – postrvni pas s posameznimi elementi lipanskega pasu, redko porasli rečni bregovi in prodišča, skale in skalni bloki v rečni strugi, ilirska gradnova belogabrja notranjosti Slovenije, apnenčaste stene in skalovja v nižinah, zmerno suhi intenzivno gojeni travniki in visokodebelni sadovnjaki.

Živalsko združbo vodnega ekosistema sestavljajo vodni nevretenčarji (vrtinčarji (Turbellaria), ličinke enodnevnic (Ephemeroptera), vrbnic (Plecoptera) in mladoletnic (Trichoptera)), posamezni mehkužci (Mollusca) in nižji raki (Entomostraca). Med ribjimi vrstami so pomembne postrv (Salmon trutta m. fario), šarenka (Oncorhynchus mykiss) in lipan (Thymallus thymallus), pogost je tudi kapelj ali glavač (Cottus gobio). Med ptičjimi vrstami izpostavljamo povodnega kosa (Cinclus cinclus). Med drevesnimi vrstami so v soteski ostanki nekdanjih gozdov hrasta gradna (Quercus petraea) in belega gabra (Carpinus betalus). Na obvodnih terasah najdemo tudi bukev, ostrolistni javor, gorski brest in veliki jesen, v toplejših prisojnih legah pa mali jesen in črni gaber (Rogelj 2005).

V soteski je urejena naravoslovna učna pot, ki obiskovalce seznanja z nekaterimi njenimi geomorfološkimi, hidrološkimi in ekološkimi posebnostmi, pa tudi z mlinarstvom, katerega začetki segajo v 13. stoletje. Usahnilo je v prvi polovici 20. stoletja (Kanjon … 2010). Poleg izobraževalne ima soteska tudi rekreacijsko vlogo. Njeno podobo žal na številnih mestih kazijo odpadki, ki jih prek roba soteske odmetavajo domačini (Rogelj 2005).

Spletne povezave

• Kanjon reke Kokre
• Kanjon Kokre v Kranju
• Kanjon reke Kokre – naravoslovna šola (zloženka)

Strokovne reference in viri

• Badjura, R. 1922: Jugoslovenske Alpe: lečilišta, letovišta, kupatila, prirodne znamenitosti, izleti, alpske ture, 1. deo: Slovenija. turistični vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 7694343]
• Meze, D. 1974: Porečje Kokre v pleistocenu. Geografski zbornik 14, 5–101. Ljubljana. [COBISS-ID 2666038]
• Rogelj, M. 2005: Kanjon reke Kokre. Kranjski zbornik 2005, 123–134. Kranj. [COBISS-ID 11179830]
• Sajovic, G. 1915: Podor skalovja v Kokrski debri pri Kranju. Carniola 6, 236–241. Ljubljana. [COBISS-ID 3697206]
• Zorn, M. 2012: Ujme v Pokokrju in Zgornji Savinjski dolini. Slovenija VI: vodniki Ljubljanskega geografskega društva, 111–142. Ljubljana. [COBISS-ID 34881581]

Avtor zapisa

Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Zorn, M. 2016: Soteska reke Kokre v Kranju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/500-soteska-reke-kokre-v-kranju.