Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu

Opis

Sredi Blejskega jezera (tektonsko-ledeniškega izvora) se dviga otoček z romarsko cerkvijo, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Cerkev sestavljajo pravokotna vzdolžna, banjasto obokana ladja s prizidanima bočnima kapelama, ravno zaključen prezbiterij ter dve zakristiji. Pred ladjo je prizidana vhodna lopa, južno od vzhodnega dela ladje stoji zvonik, ki je od nje fizično ločen. Arheološke najdbe iz več plasti so v današnji baročni cerkvi po zamisli arhitekta Toneta Bitenca prezentirane pod talnim nivojem ladje. Gotsko obdobje dokumentirajo freske, dva sklepnika in lesena soha Matere božje, ki ji je veljalo pobožno čaščenje romarjev kot »Ljubi gospe na jezeru« in je verjetno sprva stala na glavnem oltarju. Fragmentarno ohranjene freske v prezbiteriju so iz okoli leta 1470. Prikazujejo prizore iz Marijinega življenja: zgodbo Joahima in Ane ter Evharističnega Kristusa z angelom z orodji trpljenja (t. i. arma Christi) na severni steni, prizor Marijinega obiskovanja in drugi prizori iz njenega odraslega življenja so na južni strani. Nekaj slik je nastalo po grafičnih predlogah (večinoma po bakrorezih t. i. Mojstra E. S.), naslikal pa jih je učenec Mojstra Bolfganga (ta je znan zlasti po freskah v Crngrobu pri Škofji Loki). Ob koncu 17. stoletja so postavili svetišče, kot ga vidimo danes, v baroku pa je nastala tudi kvalitetna oprema. Lesen, bogato okrašen glavni oltar, ki zavzema celotno vzhodno steno prezbiterija, je iz leta 1747. V tronu vidimo kip sedeče Marije z Detetom, ob strani stojita kipa nemškega cesarskega svetniškega para, Henrika II. in Kunigunde, po zaslugi katerih je Bled prišel v posest briksenških škofov. Trije starejši stranski oltarji (sv. Blaža, sv. Magdalene in sv. Mihaela) iz črnega marmorja s pisanimi intarzijami so iz delavnice ljubljanskih kamnosekov Mihaela Kuše (Cussa) in Francesca Ferrate iz let 1699–1700, in sicer po naročilu barona Janeza Daniela Gallenfelsa. Slike na teh oltarjih pripadajo beneški »šoli«. Posebna znamenitost otoške cerkve je »zvon želja«, ki ga je leta 1534 vlil zvonar iz Padove. Blejski zvonec ima svojo legendo. Ko so ga peljali na otok, je v nevihti potonil, nakar je papež poslal novega. Ohranil se je običaj, da vsako leto simbolično iz jezera potegnejo potopljeni zvonec, na novega pa se lahko pozvoni in prosilčeva želja se uresniči. V preddverju je nekakšen lapidarij, kjer so shranjeni razni kamniti kosi, mdr. fragmentarno ohranjen spominski steber, ki ga je leta 1622 na Ambroževem trgu v Ljubljani dal postaviti škof Tomaž Hren. V celoten sklop sodi tudi samostojno stoječi zvonik, Stara proštija (iz ok. 1620) in monumentalno stopnišče z 99 stopnicami, ki vodijo od pristana k vrhu otoka in jih je dal leta 1655 postaviti Maks Pačaher (Petschacher). Cerkev je redno oskrbovana in odprta.

Spletne povezave

• Bled, Otok- Cerkev Marijinega vnebovzetja. Sakralna dediščina
• Bled – Romarske cerkve – Slovenija, kam na izlet

Strokovne reference in viri

• Höfler, J. 1996: Srednjeveške freske v Sloveniji, 1: Gorenjska. Ljubljana. [COBISS-ID 56386816]
• Krušič, M. (ur.) 1995: Slovenija. Turistični vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 50114048]
• Polajnar Frelih, N. 2001: Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic. Stična. [COBISS-ID 110982400]
• Resman, B. 1995: Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe. Ljubljana. [COBISS-ID 50710016]
• Vrišer, S. 1967: Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 5522177]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Otoku na Bledu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/130-podruznicna-cerkev-marijinega-vnebovzetja-na-otoku-na-bledu.