Dragel – mokrotna dolina

Opis

Povirna dolina pri Gorenjem Blatu je naravna vrednota zaradi botanične (rastišče redke rastlinske vrste iz družine ostričevk, navadna rezika – Cladium mariscus) in ekosistemske (nahajališče ohranjenih in redkih v evropskem merilu ogroženih habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst) pomembnosti. Območje naravne vrednote, ki obsega 3,04 ha, je del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zaradi pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je del Ekološko pomembnega območja »Ljubljansko barje« (EPO31400). Povirna dolina majhnega potočka, ki se na ravnici Ljubljanskega barja jugozahodno od naselja Gorenje Blato izliva v potok Strajanov breg, se razprostira na jugovzhodnem obrobju Ljubljanskega barja, 3 km jugovzhodno od naselja Škofljica in 60 metrov južno od vasi Gorenje Blato, na nadmorski višini 300–330 m. Približno 420 metrov dolgo in od 30 do 140 metrov široko območje, orientirano v smeri jugovzhod–severozahod, na vzhodni, južni in severni strani obdajajo gozdnata pobočja na kraškem svetu iz triasnih dolomitov in apnencev. Območje naravne vrednote ni poseljeno. Najbližji naselji sta zaselek Dragel zahodno in vas Gorenje Blato severno od območja naravne vrednote. V zgornjem delu doline, na skrajnem vzhodnem delu območja, so gozdnata pobočja s povirnimi kraki potočka. V osrednjem delu doline je bazično nizko barje s črnikastim sitovcem (Schoenus nigricans), ki sodi v Evropi med ogrožene habitatne tipe. Na njem uspevajo v Sloveniji zavarovane orhideje Loeselova grezovka (Liparis loeselii), navadna močvirnica (Epipactis palustris) in navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea) ter še nekatere ogrožene rastlinske vrste, npr. širokolistni munec (Eriophorum latifolium), srhki šaš (Carex davalliana) in Hostov šaš (C. hostiana). Od vrst, značilnih za bazifilna nizka barja, so tu še modra stožka (Molinia coerulea), proseni šaš (Carex panicea) in poznocvetni šaš (C. viridula). To barje je eno od le dveh nahajališč Loeselove grezovke na Ljubljanskem barju. Barje se zarašča z rdečim borom (Pinus nigra), navadno krhliko (Frangula alnus), črno jelšo (Alnus glutinosa) in navadnim trsom (Phragmites australis). Na severovzhodnem robu barja, pod gozdnatim pobočjem, poraslim s svetlim toploljubnim gozdom rdečega bora in spomladanske rese (Erica herbacea), je sestoj v Sloveniji redke in ogrožene rastlinske vrste, navadne rezike (Cladium mariscus). Na nizkem barju živi majhna populacija v evropskem merilu ogrožene vrste metulja, barjanski okarček (Coenonympha oedippus), ki skupaj s še nekaj populacijami na JV delu Ljubljanskega barja in v okolici Grosuplja predstavljajo edine močvirske populacije vrste v Sloveniji. Tu je bivališče še nekaterih ogroženih in v Sloveniji zavarovanih vrst dnevnih metuljev, npr. travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), Scopolijevega okarja (Lopinga achine) in močvirskega pisančka (Melitaea diamina), ter kačjih pastirjev, značilnih za manjša povirja, npr. v Sloveniji zavarovane vrste, koščični škratec (Coenagrium ornatum), in ogrožene vrste, povirni studenčar (Cordulegaster bidentata). V spodnjemu delu doline se območje naravne vrednote zopet zoži. Tu obsega le potoček in ozek pas gozdnatega pobočja na levi ter obrežne vegetacije na desni strani potočka, do katere se od vasi Gorenje Blato razprostirajo njive, vrtički in intenzivno gojeni travniki. Zaraščanje nizkega barja in umetna regulacija potočka v osrednjem delu doline ogrožata obstoj populacij nizkobarjanskih rastlin in živali. Karbonatna nizka barja z navadno reziko in srhkim šašem so po evropskih merilih eden najbolj ogroženih habitatnih tipov, za katere se mora kar se da zgodaj ukrepati za njihovo ohranjanje.

Spletne povezave

• Naravovarstveni atlas
• Atlas okolja
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Ljubljansko barje – skrito bogastvo na našem pragu
• Društvo za Ljubljansko barje
• Kam.si – vaš vodnik po Sloveniji

Strokovne reference in viri

• Buser, S. 1968: Osnovna geološka karta SFRJ. Ribnica 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39490048]
• Buser, S. 1974: Tolmač lista Ribnica L 33–78. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100 000. Beograd. [COBISS-ID 39490048]
• Kačičnik, M. 1997: Notulae ad floram Sloveniae. 32. Cladium mariscus (L.) Pohl. Hladnikia 8–9, 47–48. Ljubljana.
• Kotarac, M. 2000: Inventarizacija kačjih pastirjev in dnevnih metuljev na območju Ljubljanskega barja. Poročilo. Miklavž na Dravskem polju.
• Ur. l. RS, 111/2004 2004: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur. l. RS, 111, 14. 10. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 112/2008 2008: Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Ur. l. RS, 112, 28. 11. 2008. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih rastlinskih vrstah. Ur. l. RS, 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 48/2004 2004: Uredba o ekološko pomembnih območjih. Ur. l. RS, 48, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.
• Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Agencija Republike Slovenije za okolje 2007: Naravovarstveni atlas. Ljubljana.
• Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera). Ljubljana. [COBISS-ID 220944384]
• Čelik, T., Vreš, B., Seliškar, A. 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselli) na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. [COBISS-ID 30743853]

Avtor zapisa

Tatjana Čelik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Čelik, T. 2010: Dragel – mokrotna dolina. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/140-dragel-mokrotna-dolina.