Reka – soteska

Opis

Porečje reke Reke je sestavljeno pretežno iz fliša (68%), na katerem je razvit normalen rečni relief. Pod vasjo Gornje Vreme priteče s flišev na apnence, po katerih teče še 4,5 km daleč kot alohton vodotok do ponorne Mahorčičeve jame, vhodnega dela sistema Škocjanskih jam. Dolvodno od mostu pri Škofljah je Reka ustvarila slikovito slepo dolino, dolgo 2750 m. Dolina ima značaj soteske, ki je v največjem delu globoka od 60 do 90 m in je zelo izrazita, saj je vrezana v drugače pretežno uravnan kraški svet. Nastala je predvidoma zaradi podiranja stropa nad jamskimi rovi. Slepa dolina reke Reke velja poleg Temeniške doline za najdaljšo slepo dolino v Sloveniji.

Soteski pred ponorom Reke so domačini nadeli ime dolina mlinov, ker je bilo nekoč na tem območju prisotno več mlinov in žag. Zaradi majhnega padca Reke so mlinarji postavili jezove. Vodni tok iz struge so regulirali po umetno speljanih kanalih, imenovanih mlinščice. Na apnenčastih tleh (pri Gornjih Vremah) je voda ponikovala, zato so mašili luknje v strugi z lesenimi gredami, kamenjem in vejami. Med obnovljenimi mlini si je mogoče ogledati Novakov mlin pri vasi Topolc.

Spletne povezave

• Regijski park Škocjanske jame
• Soteska reke Reke (slepa dolina).

Strokovne reference in viri

• Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2022: Park Škocjanske jame. Škocajn. [COBISS-ID 120542720]
• Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici - Strokovne osnove za Program varstva in razvoja Regijskega parka Škocjanske jame. Elaborat. Ljubljana.
• Zorman, T. Mihevc, A. Knez, M. Kranjc, A. 2003: Vodnik po učni poti Škocjan. Škocjan. [COBISS-ID 124115200]

Avtor zapisa

Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Reka – soteska. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/148-reka-soteska.