Gomilno grobišče pri Velikem Nerajcu

Opis

Gomilno grobišče leži na levem bregu Lahinje, na nekoliko dvignjenem terenu med vasema Pusti Gradac in Veliki Nerajec. Iz literature je moč razbrati, da je bilo na travnikih na tem mestu najmanj sedem gomil.

Prvo, največjo, ki je merila v dolžino 20, v širino 16 in v višino 3 m, je avgusta leta 1900 prekopal starinokop Jernej Pečnik. V njej je odkril 59 skeletnih in en žgan grob. Gomila je danes močno razorana in sploščena. Vidna je kot 1,5 m visok kucelj premera do 25 m. Leto kasneje je Pečnik prekopal še šest gomil, ki pa niso bile tako velike, saj so nekatere vsebovale le en ali dva pokopa. V tretji kampanji, jeseni 1903, je Pečnik na njivah pri Velikem Nerajcu izkopal na območju širokem 20 m, dolgem 30 m in globokem do 2 m (mere gomile?) še 29 skeletnih in en žgan grob.

Gradivo iz grobov sodi večinoma v starohalštatsko obdobje. Hrani ga Naravoslovni muzej Dunaj.

Danes sta v gozdu, vzhodno od velike gomile, ohranjeni še dve. Stojita druga ob drugi in merita v premeru 12 m. Na eni od gomil je dobro viden podolžni jarek, ki kaže na to, da je bila raziskana.

Grobišču pripadajoče naselje lahko domnevamo na bližnjem Okljuku pri Pustem Gradcu.

Strokovne reference in viri

• Dular, J. 1985: Topografsko področje XI (Bela krajina). Arheološka topografija Slovenije, 69-70. Ljubljana. [COBISS-ID 20252929]
• Dular, J. 2003: Halštatske nekropole Dolenjske. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6, 208-217. Ljubljana. [COBISS-ID 122647808]
• Spitzer, G. 1975: Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš. Arheološki vestnik 24, 780-811. Ljubljana. [COBISS-ID 12020269]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Gomilno grobišče pri Velikem Nerajcu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/153-gomilno-grobisce-pri-velikem-nerajcu.