S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kamnolom granodiorita Oplotnica

Uradna oznaka: Oplotnica – kamnolom
Sinonimi: kamnolom Cezlak I
Granodiorit je zaradi svoje obstojnosti in dekorativnih belih žil pod trgovskim imenom "pohorski tonalit" prepoznaven po vsej Sloveniji, saj krasi mnogo znanih objektov, z njim so tlakovani trgi, ulice ter klesane številne povojne kamnite plastike.

Opis

Kamnolom Cezlak I leži na nadmorski višini okoli 600 m slabe 4 km severno od Oplotnice.

Pohorje je skupaj s Kozjakom, Strojno in Severnimi Karavankami del velike geotektonske enote Vzhodnih Alp. Geološka zgradba teh območij se precej razlikuje od zgradbe preostalega dela Slovenije, saj samo tukaj na površje izdanjajo magmatske in metamorfne kamnine v zelo velikem obsegu. Meja proti jugu, s sosednjo geotektonsko enoto Dinaridi, je Periadriatski šiv, ki predstavlja stik med dvema litosferskima ploščama, Evrazijsko na severu in Afriško na jugu.

Kamnolom granodiorita leži na južni strani pohorskega masiva, v vasi Cezlak. Pisni viri navajajo, da je s pridobivanjem granodiorita pričel kmet Cezlak že leta 1891, ki si je od takratnih lastnikov Windischgrätzov za to zemljišče pridobil dovoljenje za čiščenje pobočja in lomljenje kamna. Po letu 1905 so upravljanje kamnoloma prevzeli Windischgrätzi, za katere je znano, da so opravili natančne geološke raziskave, izdelani načrti zalog naravnega kamna pa so bili v uporabi še več desetletij. V naslednjih letih se je izmenjalo več lastnikov, danes pa je kamnolom v lasti in upravljanju podjetja Mineral iz Podpeči.

Genezo granodiorita povezujemo z živahnim terciarnim magmatizmom in tektoniko, ki je v oligocenu zajela pohorski masiv in v nekaterih delih spremenila njegovo dotedanjo kamninsko sestavo. Zaradi intenzivne tektonike so v zemeljski skorji nastale večje razpoke, po katerih se je magma dvignila v višje ležeče dele, dokler se ni vtisnila v tamkajšnje starejše metamorfne kamnine pohorskega masiva. Na svoji poti je delno topila in asimilirala okoliške kamnine, hkrati pa se je ohlajala in krčila. Nastale so razpoke, v katere so prodrle taline, ki so po ohladitvi kristalile v danes prepoznavne bele aplitne in pegmatitne žile. Kasnejša tektonska dogajanja so granodioritni masiv ponovno razlomila, posledice pa se odražajo tuid na površju, saj je masiv prekinjen s številnimi strmimi in vodnatimi erozijskimi grapami.

Strokovne reference in viri

  • Jarc, S. 1996: Toplotne lastnosti naravnega kamna v Sloveniji. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 76126]

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Kamnolom granodiorita Oplotnica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/165-kamnolom-granodiorita-oplotnica.