Opuščen kamnolom tufa ob Peračici
Dodatne slike
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Opuščen kamnolom tufa ob Peračici pod evidenčno številko 4453 vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Naravni spomenik
Pristojni zavod: ZRSVN OE Kranj
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Opuščen kamnolom tufa leži v vasi Črnivec, kakšnih 200 m od potoka Peračica, približno 4 km jugovzhodno od Radovljice na nadmorski višini okoli 450 m.
Tako kot andezitni tuf iz Smrekovca in okolice Celja, tudi peračiški tuf genetsko pripada seriji smrekovških piroklastičnih kamnin. Kamninam pripisujemo enako, oligocensko starost, njihova prostorska odmaknjenost pa je posledica desnega zmika ob Savskem prelomu, kar potrjujejo natančne primerjalne mineraloške študije peračiškega tufa, tufa iz okolice Celja in Smrekovca.
Po sestavi je peračiški tuf iz plagioklazov, kremena, zeolitov in sljud. Zeleno barvo mu daje mineral klorit, ki v veliki meri nadomešča primarni biotit. Posamezni različki peračiškega tufa so lahko tudi rjave barve, kar je posledica karbonatizacije kamnine. Na zraku je neobstojen, zato se danes srečujemo s številnimi konservatorsko-restavratorskimi problemi, kako dediščino v kamnu iz peračiškega tufa ustrezno zaščititi pred trajnimi poškodbami. Kamnino andezitni tuf meljejo tudi v agregate različnih zrnavosti, iz katerih pripravljajo kakovostne sanacijske materiale. Pri tem se izkoriščajo pucolanske lastnosti reaktivnega silicijevaga dioksida v agregatu, ki v maltah nadomešča cementno vezivo. Tako pripravljeni materiali zmanjšujejo tvorbo vodotopnih soli in zagotavljajo večjo združljivost historičnih in novih materialov po sanacijskih posegih.
Peračiški tuf so pridobivali v dolini Peračice pri Brezjah, kjer še danes najdemo številne opuščene kamnolome.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Kastelic, V. 2008: Petrološke in mineraloške značilnosti Peračiškega tufa. RMZ – Materials and Geoenvironment 55-3, 377-388. Ljubljana. [COBISS-ID 747614]
- Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
Avtor zapisa
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Opuščen kamnolom tufa ob Peračici. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/166-opuscen-kamnolom-tufa-ob-peracici.
