S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Opuščen kamnolom tufa ob Peračici

Uradna oznaka: Peračica – nahajališče tufa
Sinonimi: Peračiški tuf
Mehkost kamnine in prijetno zelena barva peračiškega tufa sta bili vzrok, da so kamnoseki po tem materialu posegali že v času Rimljanov, z viškom v 16. stoletju.

Opis

Opuščen kamnolom tufa leži v vasi Črnivec, kakšnih 200 m od potoka Peračica, približno 4 km jugovzhodno od Radovljice na nadmorski višini okoli 450 m.

Tako kot andezitni tuf iz Smrekovca in okolice Celja, tudi peračiški tuf genetsko pripada seriji smrekovških piroklastičnih kamnin. Kamninam pripisujemo enako, oligocensko starost, njihova prostorska odmaknjenost pa je posledica desnega zmika ob Savskem prelomu, kar potrjujejo natančne primerjalne mineraloške študije peračiškega tufa, tufa iz okolice Celja in Smrekovca.

Po sestavi je peračiški tuf iz plagioklazov, kremena, zeolitov in sljud. Zeleno barvo mu daje mineral klorit, ki v veliki meri nadomešča primarni biotit. Posamezni različki peračiškega tufa so lahko tudi rjave barve, kar je posledica karbonatizacije kamnine. Na zraku je neobstojen, zato se danes srečujemo s številnimi konservatorsko-restavratorskimi problemi, kako dediščino v kamnu iz peračiškega tufa ustrezno zaščititi pred trajnimi poškodbami. Kamnino andezitni tuf meljejo tudi v agregate različnih zrnavosti, iz katerih pripravljajo kakovostne sanacijske materiale. Pri tem se izkoriščajo pucolanske lastnosti reaktivnega silicijevaga dioksida v agregatu, ki v maltah nadomešča cementno vezivo. Tako pripravljeni materiali zmanjšujejo tvorbo vodotopnih soli in zagotavljajo večjo združljivost historičnih in novih materialov po sanacijskih posegih.

Peračiški tuf so pridobivali v dolini Peračice pri Brezjah, kjer še danes najdemo številne opuščene kamnolome.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Opuščen kamnolom tufa ob Peračici. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/166-opuscen-kamnolom-tufa-ob-peracici.