Maceljski peščenjak
Dodatne slike
Video vsebine
Opis
O živahni kamnoseški dejavnosti na Maclju v preteklosti pričajo številni opuščeni kamnolomi peščenjaka, ki so najpogostejši v predelu Loga. Peščenjak je dobil ime po Maclju, geografsko pa je razširjen še na Donački gori, Reseniku, Ženčaju, Plešivcu in Nunski gori. Kamnina je spodnjemiocenske starosti, sivorjave, rumenkaste, modrosive in zelenosive barve. Po sestavi prevladujejo zrna kremena, sledijo jim litična zrna s kloritom, muskovitom, karbonatnimi zrni in redkimi zrni glinencev. Sestava, velikost zrn in razmerje med številom kremenovih zrn ter ostalimi mineralnimi zrni so tako uravnoteženi, da je maceljski peščenjak v preteklosti predstavljal kakovostno mineralno surovino za proizvodnjo brusnih kamnov, kamnarska industrija pa pomemben vir preživetja za prebivalce tega prostora. Še leta 1955 je podjetje Kambrus iz Rogatca zaposlovalo 75 kamnosekov, nato se je število zaposlenih zmanjševalo, dokler podjetja niso leta 1959 dokončno zaprli. Bruse iz naravnih materialov so nadomestili brusi iz umetnih mas, vodilno podjetje pri proizvodnji brusov z uporabo novih tehnologij pa je postalo podjetje Comet iz Zreč.
Spomin na kamnoseško tradicijo v Rogatcu in okolici še danes živi v obliki številnih kamnoseških izdelkov, kot so portali, ki krasijo trške hiše v Rogatcu, kapelice, škarpe, tlaki, nagrobniki, kamnite plastike, različna korita in prešni kamni. Živi tudi v Muzeju na prostem v Rogatcu, kjer je urejena kamnarska bajta, v njej pa je na ogled zbirka kamnarskega orodja s prikazom tehnike obdelave maceljskega peščenjaka.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Golež, M. 1999: Geološko vrednotenje kamnitih izdelkov iz miocenskih peščenjakov vzhodne Slovenije. Magistrsko delo. Ljubljana. [COBISS-ID 211294]
- Roženbergar Šega, T. 1993: Muzejska poletna delavnica Rogatec 93. Rogatec.
- Šega, A. 2010: Kamnarska hiša. Kratki film. Celje.
Avtor zapisa
Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje)
Predlog citata
Golež, M.; Weber, S. 2010: Maceljski peščenjak. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/303-maceljski-pescenjak.
