S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Cerkev sv. Petra v Vrhu nad Želimljami

Uradna oznaka: Vrh nad Želimljami - Cerkev sv. Petra
Srednjeveška stavba s kratkim gotskim, tristrano sklenjenim križnorebrasto obokanim prezbiterijem, kasneje barokizirana; v prezbiteriju in na slavoločni steni srednjeveške freske iz okoli 1450–1460.

Opis

Naselje Vrh nad Želimljami na Ljubljanskem barju leži na skrajnem južnem delu občine Škofljica in je najvišje ležeča vas v občini. Podružnična cerkev sv. Petra stoji na vrhu Zakope. Je pravilno orientirana, kar pomeni, da je prezbiterij z oltarjem na vzhodu. Zgrajena je bila v prvi polovici 15. stoletja. Nekoč je bila podružnica iške župnije, danes je podružnica župnije Želimlje. Sestavljajo jo tristrano zaključen kratek prezbiterij s tremi ozkimi šilastimi okni ter pravokotna, barokizirana in leta 1860 na novo obokana ladja z zvonikom ob zahodni strani. Prezbiterij in slavoločno steno prekrivajo freske, poslikane so tudi stožčaste konzole (obrazi, ki posnemajo klesane), na katerih sloni križnorebrasti obok. Z določenimi odstopanji program poslikave sledi t. i. »kranjskemu prezbiteriju«: na sklepnih stranicah so upodobljeni stebri Cerkve, apostoli (njihova prvaka Peter in Pavel sta na zgornjih šilastih zaključkih), ki nosijo domišljijsko konstrukcijo nebeškega svoda s Kristusom sodnikom, simboli evangelistov in dveh angelov z orodji Kristusovega trpljenja (Arma Christi). Pri simbolih štirih evangelistov (angel, lev, bik in orel) gre za navezavo na videnje štirih krilatih bitij evangelista Janeza na otoku Patmosu. Na stenah so nad zaveso naslikane doprsne podobe svetnic: Katarina, Barbara, Helena, Marija Magdalena, Uršula, Apolonija, Lucija, Doroteja in Marjeta, vsaka s svojim individualnim atributom, po katerem jo prepoznamo. Na severni steni je upodobljeno Jezusovo rojstvo v obliki Marijinega čaščenja Deteta, na južni Marijina smrt kot njena zadnja molitev. Na notranji strani slavoločne stene je upodobljen dvanajstletni Jezus v templju s pismouki, ilustracija odlomka iz Lukovega evangelija, ko je deček Jezus prepričeval pismouke v pravilnost besede Nove zaveze, pri čemer so zanimive zlasti čustvene reakcije pismoukov (dva sta dobesedno pobesnela: eden z zobmi trga knjigo, drugi jo vihti v zraku). Na slavoločni steni sta (kot običajno) upodobljena Marija in angel Gabrijel oznanjenja ter Kajnova in Abelova daritev. Oba prizora simbolično napovedujeta posvečenost prezbiterija kot prostora daritve in oznanjevanja božje besede. Freske so datirane v čas 1450–1460 in se uvrščajo v nasledstvo primorskih slogovnih tokov sredine 15. stoletja pod vplivom novega t. i. težkega sloga. Leta 1910 je Matej Sternen freske restavriral. Cerkvena oprema je, vključno z glavnim oltarjem, pogorela v požaru med drugo svetovno vojno. Ohranil se je le krilni oltarček Matere božje.

Strokovne reference in viri

  • Höfler, J. 2001: Srednjeveške freske v Sloveniji, 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo Krajino. Ljubljana. [COBISS-ID 113807872]
  • Kočar, S. 2008: Cerkve v občini Škofljica. Škofljica.
  • Mikuž, J. 1991: Podobe Gallusovega časa = Obrazy Gallovy doby. Ribnica. [COBISS-ID 27541760]
  • Žigon, A. 2000: Vrh nad Želimljami. Umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije, 14. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Petra v Vrhu nad Želimljami. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/171-cerkev-sv-petra-v-vrhu-nad-zelimljami.