S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Opis

Načrt Kačne jame nazorno prikazuje raziskovanje brezna po dnevih. Na njem so zapisane globine v posameznih predelih, navedeni so jamarji, ki so brezno raziskovali in še nekateri drugi podatki. Kačna jama, ki ima tudi v svetovnem merilu eno najvišjih navpičnih sten (165 metrov), spada med naša najgloblja brezna. Kačno jamo so leta 1880 začeli raziskovati Anton Hanke in domačini. Leta 1888 se je Hanke spustil v globino 60 metrov. Naslednje leto se je v brezno spustil domačin Gregor Žiberna - Tentava, ki je sprva dosegel globino 180 metrov. Do te globine sta se spustila tudi Valentin Rešaver in Jakob Rebec. Leta 1891 se je Žiberna skupaj z Valentinom Rešaverjem spustil še globlje, 253 metrov v globino pa še 800 metrov po jamskem rovu. Po Hankejevi smrti so brezno raziskovali Jožef Marinič, Friedrich Müller, Josef Novak in domačini. Leta 1972 so v njem logaški jamarji odkrili rov, ki vodi do struge reke Reke.

Strokovne reference in viri

  • Žiberna, J. 1981: Divaški prag=Die Divača Schwelle=La soglia di Divača=Le seuil di Divača. Divača. [COBISS-ID 22549760]

Avtor zapisa

Urška Šavc (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Šavc, U. 2010: Načrt Kačne jame. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/182-nacrt-kacne-jame.