Ljubljanska stolnica

Description

Stolna in župnijska cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani stoji na Ciril-Metodovem trgu, med škofijsko palačo, župniščem ter semeniščem nad Pogačarjevim trgom. Sestavljajo jo prezbiterij, prečna ladja, podolžna ladja s stranskimi kapelami in bazilikalnim nadstropjem, oktagonalna kupola na križišču ladij in dva zvonika ob zahodni fasadi. Po izročilu so prvo cerkev na tem mestu zgradili v 7. ali 8. stoletju. V 12. ali sredi 13. stoletja je postala župnijska, kasneje so jo dogradili in ji dali gotsko podobo. Nekdanji gotski opremi cerkve pripada kamniti kip pietà iz sredine 15. stoletja, ki je sedaj nameščen v niši na južnem pročelju (kopija) ter še starejši sklepnik s Kristusovo glavo, vzidan na zahodni fasadi. Ko je bila leta 1461 v Ljubljani ustanovljena škofija, je bila cerkev povzdignjena v stolnico. Na pragu 18. stoletja so gotsko cerkev porušili in zgradili današnjo baročno cerkev. Pobudnik gradnje Janez Anton Dolničar (njegovo poprsje ob Dizmoven oltarju je naredil Angelo Putti) si je zamislil mogočno svetišče po rimskem vzoru, zato so se obrnili na slovečega italijanskega jezuitskega arhitekta, slikarja in teoretika Andrea Pozza. Z rušenjem stare in gradnjo nove cerkve so začeli leta 1701. Pozzo je bil predviden tudi za freskiranje stolnice, vendar zaradi zaposlenosti na Dunaju dela ni mogel prevzeti. Naročniki so se zato obrnili na priznanega lombardskega slikarja Giulia Quaglia, ki je že spomladi 1703 lahko začel z deli na vzhodnem delu cerkve, medtem ko so zidavo zahodnega šele zastavili. V prezbiteriju je naslikal čudeže sv. Nikolaja (Miklavža) ter na prizoru, ko svetnik s posredovanjem reši meščane Mire pred lakoto, naslikal tudi svojo podobo (avtoportret). Ker denarja za pravo kupolo na križišču ladij ni bilo, jo je Quaglia sprva le naslikal. Na ladijskem oboku je upodobil Zmagoslavje vere, poslikal je tudi vse kapele. Njegovo delo je pomembno vplivalo na slovenske baročne slikarje (zlasti na Jelovška). V nišah pod kupolo stoje štirje monumentalni kipi emonskih škofov padovanskega kiparja Angela Puttija (Pozzo), ki v vlogi zgodovinskih pričevalcev razglašajo, da je ljubljanska škofija naslednica emonske in torej utemeljena v antiki. V cerkvi je tudi delo slavnega beneškega kiparja Francesca Robbe, ki je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani (znameniti Robbov vodnjak). Začetek 19. stoletja je bil zaznamovan z gospodarsko in duhovno recesijo, zato so bila tudi umetnostna naročila za stolnico omejena na najnujnejša popravila, situacija pa se je začela spreminjati v 2. četrtini 19. stoletja.
Ko je stavbenik Matej Medved leta 1841 zgradil kupolo, jo je kmalu zatem poslikal Matevž Langus, ki je tudi sicer zelo veliko delal za stolnico. Na začetku 20. stoletja se je predstojništvo posvečalo predvsem opremi cerkve (npr. nove orgle).

V ljubljanski stolnici so umetnine drugih pomembnih umetnikov: Pietra Liberija, Paola in Giuseppeja Groppellija, Henrika Mihaela Löhra, Valentina Metzingerja, Janeza Mihaela Lichtenreita ter njegovega sina Karla, Franceta Zajca, Franceta Goršeta; veliki arhitekt Jožef Plečnik je 1952 podaril cerkvi škofovski prestol, malo pred smrtjo je preureditev Križevo kapelo. Ob obisku papeža Janeza Pavla II. je kipar Tone Demšar ustvaril nova glavna vrata (im. tudi »slovenska«), Mirsad Begić pa stranska (im. tudi »ljubljanska«). Cerkev je dnevno množično obiskana ter redno vzdrževana.

References and resources

• Lavrič, A. 2003: Janez Gregor Dolničar in njegova Zgodovina ljubljanske stolne cerkve. Ljubljana. [COBISS-ID 121755136]
• Lavrič, A. 2007: Ljubljanska stolnica. Umetnostni vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 231096832]
• Lipoglavšek, M. 1996: Baročno stropno slikarstvo na Skovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 58961152]
• Šumi, N. 1961: Ljubljanska baročna arhitektura. Ljubljana. [COBISS-ID 17752321]
• Šumi, N. 2007: Visoki barok; kat. št. 4. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]

The author of the record

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Kermavnar, S. 2009: Ljubljanska stolnica. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/1-ljubljanska-stolnica.