Cerkev sv. Jakoba v Strahomerju

Opis

Cerkev stoji v jugozahodnem delu Strahomera na Ljubljanskem barju. Nekdaj je bila podružnica župnije Ig, danes je podružnica župnije Tomišelj. Z nizkim zidcem obdana cerkev je pravilno orientirana, kar pomeni, da je njen najsvetejši del (prezbiterij z oltarjem) na vzhodu. V cerkev so bili vgrajeni številni rimski nagrobniki in njihovi deli, ki so sedaj shranjeni v lapidariju bližnje podružnične cerkve sv. Mihaela v Iški vasi (v Strahomeru je ostal le podstavek nagrobne stele, vzidan v JZ vogal zahodne stene cerkve). V jedru gre za gotsko zgradbo, ki je okoli leta 1400 zagotovo že stala (ohranjeni fragmenti z značilnimi kozmatskimi bordurami na zunanjščini, kakršne so uporabljale t. i. goriške oziroma furlanske potujoče slikarske delavnice s konca 14. stoletja). Leta 1495 je pičenski škof Jurij Maninger pl. Kirchberg cerkev ponovno posvetil. V 17. stoletju so jo predelali in leta 1653 je dobila nov prezbiterij. Nizek in širok kratki prezbiterij ima zvezdasto, s plitvim grebenom poudarjeno mrežno členitev. Ladja, ki je skoraj kvadratne oblike, je nizko banjasto obokana, ob zahodni strani (pročelju) stoji čokat zvonik s čebulasto streho, skozi katerega vodi vhod v cerkev. V notranjščini so se ohranile poznosrednjeveške freske z upodobitvijo Pohoda in poklona sv. treh kraljev. Prizor je v skladu s tradicijo naših stenskih poslikav na severni ladijski steni. Je precej fragmentaren, ker so ga poškodovali veliko sekundarno vzidano okno, pilaster in obokanje. Skrajno levo vidimo kralja Heroda (najbolj znan po pomoru nedolžnih betlehemskih otročičev), ki se poslavlja od najmlajšega kralja (od tega ohranjen le del desne roke). Osrednji del freske je precej poškodovan, lepo pa je ohranjen desni del z upodobitvijo najstarejšega kralja, ki kleči pred Marijo z golim Detetom v naročju. Ob Mariji sedi belobradi Jožef, ki se naslanja na palico. Izza lesene ograje v ozadju kukata vol in osel, simbola judovstva in poganstva, ki se klanjata Jezuščku (krščanstvu). Predvsem Marijina zajetna postava in oblačilo starega kralja z rezanimi nabranimi rokavi ter paževa oprava govorijo za to, da gre že za renesančno občutene freske. To potrjuje tudi napis v gotski minuskuli pod borduro, ki pravi, da je »tu bil peter … 1536«, najverjetneje avtor poslikave. Primerjave z nekaterimi drugimi spomeniki (npr. Maršiči, Nadlesk, Lopata, Vine) so pokazale, da gre za delo slikarja iz kroga t. i. hrvaške skupine slikarjev, ki so pri nas delovali v drugem, tretjem in četrtem desetletju 16. stoletja. Nekateri so prišli iz Hrvaške, drugi pa so bili verjetno domačini. Zanje sta značilni poljudnost in precej nizka kvaliteta izvedbe, ikonografski (vsebinski) program poslikav pa večinoma sledi pravilom t. i. kranjskega prezbiterija. Perspektive niso obvladali, zato figure zasedajo ves prostor in so glede na arhitekturo večkrat predimenzionirane, pokrajina je podana dekorativno, običajno z naslikanimi gradovi na vrhu hribčkov. Glavni »zlati« oltar (17. stoletje) je posvečen zavetniku (patronu) cerkve sv. Jakobu. Prvotni peščeni gotski kip zavetnika je hranjen v Narodni galeriji in je delo Ljubljanske kiparske delavnice. V kapeli sv. Antona Padovanskega (desno od ladje) je oltarček, posvečen temu svetniku, v celoti prekrit z akantovjem.

Spletne povezave

• Strahomer – Wikipedija, prosta enciklopedija

Strokovne reference in viri

• Hostnik, M. 2005: Cerkev sv. Jakoba v Strahomeru. Strahomer. [COBISS-ID 221356032]
• Hostnik, M. (ur. Preinfalk, M.) 2002: Cerkve v občini Ig (umetnostnozgodovinski pregled). Krim odmev bo dal. Zbornik občine Krim. Ig. [COBISS-ID 19808045]
• Höfler, J. 2001: Srednjeveške freske v Sloveniji, 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino. Ljubljana. [COBISS-ID 113807872]
• Pajk, U., Vodopivec, T. 1999: Freske hrvaške skupine v Strahomeru. Zbornik za umetnostno zgodovino, 35. Ljubljana. [COBISS-ID 32546]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Jakoba v Strahomerju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/219-cerkev-sv-jakoba-v-strahomerju.