Ljubljansko barje – jugovzhodni del

Opis

Ljubljansko barje, ki se na približno 140 km2 razprostira na južnem obrobju Ljubljane, je kulturna krajina z enim od največjih kompleksov mokrotnih travišč v Sloveniji. Je Krajinski park (Krajinski park Ljubljansko barje). Kot bivališče rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki so ogroženi v evropskem merilu, je Posebno ohranitveno območje »Ljubljansko barje« (SI3000271) in Posebno območje varstva »Ljubljansko barje« (SI5000014) v okviru omrežja Natura 2000; zaradi pomena pri ohranjanju biotske raznovrstnosti je Ekološko pomembno območje »Ljubljansko barje« (EPO31400) in del Ekološko pomembnega območja »Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri« (EPO80000).

JV del Ljubljanskega barja predlagamo za objekt jutrišnje naravne dediščine zaradi botanične (rastišče ogroženih rastlinskih vrst), zoološke (bivališče ogroženih živalskih vrst) in ekosistemske (prisotnost habitatnih tipov, ogroženih v evropskem merilu) pomembnosti.

Ekosistemska pomembnost Meje predlaganega območja so meje prvega varstvenega območja JV dela Krajinskega parka Ljubljansko barje (brez samostojnega območja »Ribniki v dolini Drage pri Igu«). Območje leži v poplavnem pasu reke Ljubljanice. Predvsem v spomladanskih in jesenskih mesecih poplavljena ravnica leži na nadmorski višini 287–300 metrov, le gričevnati osamelec Grmez se dviga do višine 320 metrov. Predlagano območje se razprostira od Tomišeljskega morosta na zahodu do Škofljice na vzhodu, skoraj do Črne vasi na severu, na jugu se pri cesti Škofljica–Ig zoži na potok Dremavščica na vzhodu in Želimeljščica na zahodu (do zaselka Trnje) ter manjše območje med njima, ki na severu sega do zaselka Rogovila, na jugu do zaselka Skopačnik. To je antropogeno preoblikovana pokrajina, ki jo zaznamuje močno razvejan sistem osuševalnih jarkov, v omrežju katerega je mozaik intenzivno obdelanih in gnojenih travnikov, njiv, pašnikov, mejic, drevesnih nasadov, zaraščajočih opuščenih kmetijskih zemljišč, manjših poseljenih površin, stez, kolovozov in cest, počasi tekočih večjih potokov z zastori obrežne grmovne in drevesne vegetacije, visokega šašja in steblikovja, ekstenzivno gospodarjenih močvirnih in vlažnih travnikov na revnih do zmerno ali zelo hranljivih tleh, majhnih površin z nizkobarjansko vegetacijo, ostankov nekdanjega visokega barja in poplavnih gozdov. Štirje habitatni tipi so ogroženi v evropskem merilu: mokrotni travniki z modro stožko, nižinski ekstenzivno gojeni travniki z lisičjim repom, vlažno visoko steblikovje in vodna vegetacija nižinskih vodotokov. Območje vključuje 2 naravna rezervata (Iški morost, Koslerjeva gošča) in 8 naravnih vrednot (Iški vršaj; Strahomersko okno; Mareke na Barju; Koslerjeva gošča; Iščica; Grmez; Jelšje; Želimeljščica).

Botanična pomembnost Predlagano območje je rastišče vsaj 33 ogroženih (od teh je 30 ranljivih, 1 prizadeta, 1 redka in 1 nezadostno poznana vrsta) in vsaj 8 zavarovanih rastlinskih vrst. Med zavarovanimi rastlinskimi vrstami prevladujejo kukavičevke – orhideje, npr. navadna močvirnica, navadni kukovičnik, močvirska kukavica, mesnordeča in pegasta prstasta kukavica, ki imajo v Sloveniji status ranljivih vrst. Značilna barjanska znanilka pomladi, močvirski tulipan ali logarica, prizadeta in v Sloveniji zavarovana vrsta, ima na Ljubljanskem barju eno najštevilčnejših slovenskih kot tudi evropskih populacij, predlagano območje pa je, poleg S dela Ljubljanskega barja, najpomembnejše za ohranitev vrste na Barju. Najpogosteje raste na nižinskih ekstenzivno gojenih travnikih z visoko pahovko in z lisičjim repom, travnikih s prevladujočo stožko, nekoliko redkeje pa v sestojih visokih šašev in v jelševih logih. Ljubljansko barje je edino nahajališče vodnega popnjaka v Sloveniji, v predlaganem območju pa je na vlažnih ekstenzivnih traviščih kar polovica rastišč te vrste. Na ekstenzivno gospodarjenih mokrotnih travnikih na slabo hranljivih tleh so, poleg modre stožke, prevladujoče vrste tudi nekateri ogroženi šaši, npr. srhki, bolšji, razmaknjenoklasi in Hostov, ter munci, npr. ozkolistni, ki predstavljajo ostanke nekdanje nizkobarjanske vegetacije. Na takih rastiščih ter na ekstenzivnih vlažnih travnikih na bolj hranljivih tleh uspevajo še mnoge ogrožene in zavarovane vrste, med njimi močvirski svišč, robati luk, travnozelena sita, navadna božja milost, poletni veliki zvonček, navadni kačji jezik, močvirski petoprstnik, močvirski ušivec, močvirski grint, navadni objed, barska vijolica. Ogrožene vodna preslica, močvirska grebenika in rumeni blatnik pa rastejo predvsem v izsuševalnih jarkih in večjih počasi tekočih vodotokih (Iščica, Dremavščica, Podvin, Želimeljščica). Opuščena mokrotna travišča, obrežja jarkov in vodotokov ter večje uleknine poraščajo združbe visokih šašev (predalpsko ostro in togo šašje) in visokega steblikovja, v katerem prevladuje brestovolistni oslad.

Zoološka pomembnost Z vidika ohranitve ogroženih živalskih vrst in njihovih habitatov v sklopu omrežja Natura 2000 živijo v predlaganem območju v evropskem merilu pomembne populacije 2 vrst sesalcev (vidra, mali podkovnjak), 19 vrst ptic – med njimi 17 vrst gnezdilcev (rakar, bičja trstnica, vodomec, prepelica, kosec, rjavi srakoper, rečni cvrčalec, kobiličar, slavec, rumena pastirica, veliki škurh, veliki skovik, sršenar, repaljščica, rjava penica, pisana penica, priba) in 2 vrsti preletnikov (pepelasti lunj, rdečenoga postovka), 1 vrste plazilca (močvirska sklednica), 2 vrst dvoživk (hribski urh, veliki pupek), 5 vrst rib (pohra, nežica, kapelj, sulec, pezdirk), 1 vrste piškurja (vzhodni potočni piškur), 3 vrst dnevnih metuljev (barjanski okarček, strašničin modrin, močvirski cekinček), 1 vrste kačjega pastirja (koščični škratec) in 2 vrst mehkužcev (ozki vrtenec, navadni škržek). Na Ljubljanskem barju gnezdi največja slovenska populacija kosca, ki je v svetovnem merilu ogrožena vrsta; predlagano območje, predvsem ekstenzivno gospodarjeni mokrotni travniki, visoko šašje in steblikovje med Škofljico in Igom ter ob Želimeljščici, je eno od treh težišč razširjenosti vrste na Barju. Z močno hreščečim glasom, ki spominja na klepanje kose (ime!), se oglaša predvsem ponoči, redkeje ga slišimo podnevi. Veliki škurh – poslednji mostiščar Ljubljanskega barja, ki je v Sloveniji kritično ogrožena in zavarovana vrsta, ima na Ljubljanskem barju edino gnezdišče v Sloveniji; dobrih 80 % populacije gnezdi v predlaganem območju. Podnevi lahko slišimo njegovo melodično petje, ki odmeva prek Barja. Na Ljubljanskem barju živi največja slovenska populacija repaljščice s težiščema razširjenosti v zahodnem delu Barja (okolica Bevk) in v predlaganem območju. Njeno monotono drobljenje, ko poseda na izpostavljenih steblikah, je podnevi značilna zvočna kulisa na ekstenzivnih vlažnih barjanskih travnikih. Rakar se na Ljubljanskem barju pojavlja le v dolini Drage pri Igu in v predlaganem območju. Težko ga opazimo, vendar pa je njegovo globoko, raskavo petje glasno in slišno zelo daleč. V območju med Igom in Škofljico živi približno polovica barjanske populacije bičje trstnice, za katero je značilno, da poje tudi v letu. Na njivah Iškega vršaja, katerega severni del je vključen v predlagano območje, lahko poslušamo odsekano oglašanje rumene pastirice, saj tu gnezdi večina barjanske populacije. Na ekstenzivnih mokrotnih travnikih, s katerih poplavna voda najkasneje odteče, vse pogosteje pa tudi na njivah, lahko v pomladanskih dnevih slišimo predirljive svarilne klice pribe, ki odganja vsiljivce stran od gnezda. V nočeh v visokem steblikovju brneče cvrčeče pojejo samci kobiličarja, v osuševalnih jarkih ali večjih lužah pa huka hribski urh. Predlagano območje je tudi bivališče dveh, v Sloveniji redkih vrst stenic, saj sta bili doslej najdeni le na Ljubljanskem barju in bližnji okolici. Vrsta ima na Barju edino znano nahajališče, medtem ko je bila rogozova stenica najdena na enem nahajališču v zaledju mesta Ljubljane in na 6 nahajališčih na Barju, eno je tudi v okolici Iga. V predlaganem območju živijo največje, in ene zadnjih močvirskih populacij barjanskega okarčka v Sloveniji. Območje je pomembno bivališče še nekaterih, v Sloveniji ogroženih vrst dnevnih metuljev, npr. močvirskega kosmičarja, jagodnjakovga slezovčka, spreminjavega cekinčka, škrlatnega cekinčka, srebrnega tratarja in močvirskega pisančka. Tudi vse vrste sladkovodnih polžev, ki naseljujejo predlagano območje, teh je okrog 20, so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Slovenije.

Dejavniki, ki ogrožajo preživetje rastlinskih in živalskih vrst mokrotnih travišč, vodotokov in njihovih obrežij so izkopavanje izsuševalnih jarkov, gnojenje in požiganje travišč, uporaba kemičnih sredstev za zatiranje neželenih rastlin in živali, predvsem pa neustrezen čas in intenziteta košnje mokrotnih travnikov, ki je prezgodnja, prepogosta in z moderno mehanizacijo dosti hitrejša kot včasih. Tako se ekstenzivno gospodarjeni mokrotni travniki spreminjajo v intenzivno gojene travnike, pašnike ali celo njive. Izginjanje življenjskih prostorov ogroženih vlagoljubnih rastlin in živali pa je tudi posledica izgradnje cest in neasfaltiranih poti ter širjenja industrijskih središč in naselij, predvsem iz obrobja Barja proti notranjosti.

Spletne povezave

• Naravovarstevni atlas
• Atlas okolja
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Krajinski park Ljubljansko barje
• Ljubljansko barje – skrito bogastvo na našem pragu
• Biseri slovenske narave
• Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji
• LIFE kosec (Crex crex) (DOPPS)
• Viška kolesarska pot po Ljubljanskem barju
• DOPPS Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
• Društvo za Ljubljansko barje
• Kam.si – vaš vodnik po Sloveniji - Ljubljansko barje
• Kam.si – vaš vodnik po Sloveniji - dolina Želimeljščice

Strokovne reference in viri

• Bertok, M., Budihna, N., Povž M. 2003: Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: ribe (Pisces), piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Končno poročilo. Zavod za ribištvo Slovenije.
• Gogala, A. 2007: Heteroptera of Slovenia, IV: Pentatomomorpha I. Annales 17-1, 61–92. Koper. [COBISS-ID 1352403]
• Gogala, A., Trilar, T., Božič, I. A., Kryštufek, B., Mlinar, C., Praprotnik, N., Šere, D., Tome, S., Tome, D., Čelik, T., Grobelnik, V., Pirnat, A., Poboljšaj, K., Seliškar, A., Verovnik, R., Bedjanič, M., Gregori, J., Lešnik, A., Mihelič, T. 2008: Narava Slovenije, Ljubljansko barje in Iška. Ljubljana. [COBISS-ID 237334272]
• Govedič, M., Vamberger, M., Sopotnik, M., Cipot, M., Lešnik, A., Šalamun, A., Poboljšaj, K. 2009: Inventarizacija močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju; naročnik: Mestna občina Ljubljana, Služba za razvojne projekte in investicije.
• Hönigsfeld, A. M., Gregorc, T., Nekrep, I., Mohar, P., Torkar, G. 2009: Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemih. Končno poročilo. Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine; naročnik: Mestna občina Ljubljana, Služba za razvojne projekte in investicije.
• Kmecl, P. 2006: Upravljalske smernice za varovane vrste ptic na posebnih območjih varstva: Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in Nanoščica – porečje. Končno poročilo. DOPPS Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
• Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S. 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: kačji pastirji. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
• Kryštufek, B., Presetnik, P., Šalamun, A. 2003: Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: netopirji (Chiroptera). Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
• Pavšič, J. (urednik) 2008: Ljubljansko barje: neživi svet, rastlinstvo, živalstvo, zgodovina in naravovarstvo. Ljubljana. [COBISS-ID 745566]
• Remec, Ž. I. 2007: Gnezditvena ekologija velikega škurha (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
• Slapnik, R. 2009: Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev 2008–2009. Zaključno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Zavod za ribištvo, Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto.
• Ur. l. EU, št. 218/2008 2008: Odločba komisije z dne 25. januarja 2008 o sprejetju prvega posodobljenega seznama območij, pomembnih za Skupnost, za alpsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. l. EU, št. 218, 19. 3. 2008. Bruselj.
• Ur. l. EU, št. 91/2009 2009: Odločba komisije z dne 12. decembra 2008 o sprejetju drugega posodobljenega seznama za Skupnost pomembnih območij v alpski biogeografski regiji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS. Ur. l. EU, št. 91, 13. 2. 2009. Bruselj.
• Ur. l. RS, št. 111/2004 2004: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Ur. l. RS, št. 111, 14. 10. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, št. 112/2008 2008: Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Ljubljana.
• Ur. l. RS, št. 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih živalskih vrstah. Ur. l. RS, št. 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, št. 46/2004 2004: Uredba o zavarovanih rastlinskih vrstah. Ur. l. RS, št. 46, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, št. 48/2004 2004: Uredba o ekološko pomembnih območjih. Ur. l. RS, št. 48, 30. 04. 2004. Ljubljana.
• Ur. l. RS, št. 82/2002 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur. l. RS, št. 82, 24. 09. 2002. Ljubljana.
• Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005: Natura 2000 v Sloveniji. Metulji (Lepidoptera). Ljubljana. [COBISS-ID 220944384]
• Čelik, T., Vreš, B., Seliškar, A. 2009: Ocena stanja populacij in habitatov ter predlog monitoringa za ogrožene vrste barjanski okarček (Coenonympha oedippus), močvirski tulipan (Fritillaria meleagris) in Loeselova grezovka (Liparis loeselli) na Ljubljanskem barju. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU; naročnik: Mestna občina Ljubljana, Služba za razvojne projekte in investicije. [COBISS-ID 30743853]

Avtor zapisa

Tatjana Čelik, Branko Vreš, Rajko Slapnik (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Čelik, T.; Vreš, B.; Slapnik, R. 2010: Ljubljansko barje – jugovzhodni del. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/308-ljubljansko-barje-jugovzhodni-del.