By using cookies, we improve your user experience. By using our services, you agree to the use of cookies. OK Cookies that we use Privacy Policy

Cerkev sv. Ane pri Podpeči

Official label: Podpeč - Cerkev sv. Ane
Synonyms: Sv. Ana nad Podpečjo, Sv. Ana nad Jezerom
V osnovi gotska in kasneje barokizirana cerkev sv. Ane nad Podpečjo je predvsem zaradi lepega razgleda po Ljubljanskem barju priljubljen cilj romarjev in turistov, čeprav je bila njena notranjščina med drugo svetovno vojno povsem izropana in uničena.

Description

Cerkev sv. Ane na hribu Šentan nad Podpečjo pri Brezovici je ena izmed šestih podružnic župnije Preserje pri Kamniku pod Krimom; do leta 1792 (jožefinske reforme) je pripadala ižanski župniji. Stavba je pravilno orientirana, kar pomeni, da je njen najsvetejši del (prezbiterij z oltarjem) na vzhodni strani. Leta 1631 je cerkev v vizitacijskem zapisniku omenil ljubljanski knezoškof Rinaldo Scarlichi, na podlagi sloga nekaterih odkritih poslikav pa domnevamo, da je cerkev na tem mestu stala že v 15. stoletju. Leta 1883 so cerkev obnovili, med drugo svetovno vojno pa so jo italijanski vojaki spremenili v vojaško postojanko ter okoli nje napravili utrdbe in bunker. Po njihovi kapitulaciji so jo zasedli partizani, nato so jo močno poškodovali Nemci med obstreljevanjem iz Blatne Brezovice. Leta 1968 so domačini cerkev obnovili, žal pa je ostala skoraj brez opreme. Cerkev ima pravokotno ladjo z na zahodu vgrajenim zvonikom, kratek prezbiterij s triosminskim zaključkom ter zakristijo in lopo, ki sta prizidani na južni strani. Danes z ravnim lesenim stropom pokrita ladja je bila banjasto obokana, kar se vidi po sosvodnicah nad venčnima zidoma na obeh vzdolžnih stenah. Obok v prezbiteriju je zvezdast (prvotno je bil rebrast z okroglimi sklepniki). Sredi prezbiterija stoji kamnita oltarna miza (menza). Včasih sta v cerkev vodila dva vhoda, v severni in južni ladijski steni. Portal v severni steni je zazidan, vendar z zunanje strani še lepo viden. Je kamnit in s pravokotnim okvirom, v polkrogu je relief s sedmimi meči predrtega Jezusovega srca. Tudi južni portal ima pravokoten vhod in je kamnit. Ob vrhnji stranici vhoda po dve voluti na vsaki strani nosita profilirano gredo, na kateri je v sredi podstavek, konkavno zvezan s kotoma segmenta. V niši nad podstavkom je bil nameščen gotski kip zavetnice cerkve sv. Ane Samotretje (upodobitev sv. Ane, ki drži svojo hčer Marijo in Jezuščka), delo Ljubljanske kiparske delavnice, ki so ga leta 1936 prodali Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je hranjen še danes. Zvonik je vzidan v fasadni del ladje, tako da je njegova sprednja stena nadaljevanje pročelja. Osrednji del zvonika je nerazčlenjen, v višini nad streho cerkvene ladje sledita dve z zidcem ločeni etaži. Vrhnji pas na vseh štirih straneh predira po ena visoka kamnita bifora. Pod štiristrano piramidasto streho teče friz v obliki zoboreza. Zunanjščino cerkve in zvonika na vogalih poživljajo naslikani »šivani robovi« (sicer precej odrgnjeni in zbledeli). V lopo, ki se drži zakristije, vodi polkrožno zaključen vhod, njeno južno steno predira segmentna odprtina. V cerkvi so bili včasih trije oltarji ter prižnica (ta z začetka 18. stoletja), ki so bili med drugo svetovno vojno uničeni. V osrednji niši glavnega lesenega oltarja (1776) je bil kip sv. Ane, ki uči hčerko Marijo brati, krasili so ga še kipi njenega moža, sv. Joahima, in Marijinega moža, sv. Jožefa, dveh drugih svetnikov ter angelci; v vrhu oltarja (atiki) je bilo Marijino kronanje, celoto so obdajali girlande, listje, školjke in vaze. Glavni romarski shod je na nedeljo po sv. Ani (26. julij).

References and resources

  • Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]

The author of the record

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Citation suggestion

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Ane pri Podpeči. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/274-cerkev-sv-ane-pri-podpeci.