Ptujskogorski peščenjak

Opis

V središču Haloz, natančneje v dolini potoka Vundušek, je več opuščenih kamnolomov klastičnih sedimentnih kamnin, med katerimi je največji Občinski kamnolom. Ptujskogorski peščenjak je dobil ime po Ptujski Gori, kjer so ga uporabljali tako za gradnjo, kakor tudi za dekoracijo znane romarske cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori.

V 30 m globokem odprtem profilu opuščenega Občinskega kamnoloma se menjavajo plasti konglomerata, peščenjaka, laporovca in glinovca. Debelina posameznih sekvenc klastičnih kamnin niha od 0,5 m do 6 m, v njih pa lahko opazujemo predsedimentne teksture, kot so erozijski kanali in tokovni odlitki, laminacijo in postopno zrnavost kot posledico sinsedimentnih procesov ter bioturbacijo, deformacijske in plamenaste teksture, kot posledico postsedimentnih aktivnosti. Najdebelejše so plasti sljudnato-kremenovega pečenjaka, ki so jih v preteklosti izkoriščali za pridobivanje blokov naravnega kamna. Peščenjak je sive barve, poleg mineralov sljud, ki jih na makro nivoju od ostalih mineralov ločimo po močnem sijaju, peščenjak sestavljajo tudi kremen, drobci metamorfnih kamnin, posamezna zrna kalcita in glinencev ter foraminifere in lupine ostrig. Opisane sedimentne teksture kamnin dokazujejo, da so se sedimenti odlagali v priobalnem morskem okolju.

Kamnina ima po eni strani dobre obdelovalne karakteristike, po drugi pa je na prostem slabo obstojna, še zlasti v stiku s slanimi raztopinami. Zaradi tega se srečujemo z njeno veliko uporabno vrednostjo, ki se odraža v številnih kamnitih izdelkih vzhodne Slovenije in hkrati s problemi, ki so povezanimi z zagotavljanjem njihove trajnosti.

Poleg cerkve na Ptujski gori, kjer so iz ptujskogorskega peščenjaka izklesani stebri, tlaki, portali in stopnišče, je bil kamen uporabljen tudi za bazi dveh Florjanovih znamenj, prvega na Ptuju in drugega v Mariboru, za gradnjo dravskega mostu v Mariboru, prav tako ga najdemo na gradovih Vurberg, Ravno polje, Goričko in Štatenberg.

Spletne povezave

• Geological Time Scale

Strokovne reference in viri

• Golež, M. 1999: Geološko vrednostenje kamnitih izdelkov iz miocenskih peščenjakov vzhodne Slovenije. Magistrska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 211294]
• Kastelic, V., Kramar, S. 2005: Vrednotenje vunduškega peščenjaka z vidika možnosti uporabe v restavratorske namene. RMZ – Materials and Geoenvironment, 52-2, 447-462. Ljubljana. [COBISS-ID 494430]
• Mirtič B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]

Avtor zapisa

Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Golež, M. 2010: Ptujskogorski peščenjak. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/328-ptujskogorski-pescenjak.