Delavsko naselje Gaberje

Description

Gaberje so celjsko naselje, ki se je v začetku 20. stoletja iz agrarnega območja preoblikovalo v industrijsko in delavsko naselje. Sredi 19. stoletja je bilo tam še pretežno kmetijsko območje, le na skrajnem južnem delu današnje Mariborske ceste je na franciscejskem katastru razvidna gostejša pozidava. Širitev pozidave se je pospešila šele ob koncu stoletja, na kar je vplivala predvsem industrializacija na Celjskem. Leta 1873 je namreč začela obratovati Cinkarna, leta 1894 pa Westnova tovarna emajlirane posode, ki se je kasneje preimenovala v EMO. V začetku 20. stoletja so nastali še drugi industrijski in obrtni obrati, v katerih so se zaposlovali gaberski delavci – denimo zlatarsko podjetje Knez & Pacchiaffo, katerega naslednica je Zlatarna Celje, podjetje Prva jugoslovanska žična industrija, ki se je preimenovalo v Žična Celje, ter ključavničarsko podjetje Ivana Rebeka, ki je proizvajalo tudi tehtnice in katerega naslednik je bilo celjsko podjetje Libela.

Za Celje je bilo v začetku 20. stoletja značilno, da so se stanovanjske četrti razlikovale po socialni strukturi. A tudi Gaberje niso bile socialno enovite in namenjene le delavcem v omenjenih tovarnah. Tam so namreč stanovali tako lastniki podjetij in visoki tovarniški uradniki kot tudi navadni delavci. Razlike med delavskimi in uradniškimi bivališči pa so bile precejšnje. V trinadstropnem bloku na Delavski 12, ki so ga zgradili med letoma 1935 in 1938, so bivali višji delavci in uradniki Westnove tovarne. Tam so bila stanovanja prostorna in udobna, imela so kuhinjo, spalnico, kopalnico, stranišče, kabinet in balkon ter celo sistem za centralno ogrevanje, kar kaže na nadstandardne bivalne pogoje za prvo polovico 20. stoletja stoletja. V največjem udobju so v Gaberjah stanovali lastniki tovarn in njihovi družinski člani, pa tudi visokim uradnikom in inženirjem se s tega vidika ni godilo slabo. Stanovanja te elite so bila še bolj prostorna kot tista od višjih delavcev in uradnikov. Nekatera so imela tudi sobo za služkinjo, kar kaže na drugačne družbene razmere v predvojnem času, saj je po drugi svetovni vojni poklic služkinje praktično izumrl.

Drugačne so bile razmere v stanovanjskem bloku na Delavski 16 in 18, ki so ga prebivalci imenovali »Ledikhajm« (nemško »das Ledigheim«, kar pomeni samski dom). Stavbo je stavbenik Konrad Gologranc načrtoval predvsem kot samski dom za delavce Westnove tovarne, vendar so izvirne načrte prilagodili in v stavbi sezidali družinska stanovanja. Ob izgradnji stavbe leta 1925 v samskih sobah ni bilo prostora za kopalnico, pa tudi stranišča so bila skupna. Kljub temu je bil za stavbo majhen park z bazenčkom in ob stavbi vrtovi, v Ledikhajmu pa je delovala celo zdravstvena ambulanta za tovarniške delavce.

Družbene spremembe po drugi svetovni vojni so Gaberje opazno spremenile. Lastnike nekdanjih vil so razlastninili, zato se je spremenila njihova namembnost, nekatere pa so propadle. Stanovanja, namenjena tovarniškim delavcem, mnogi niso več vzdrževali, zato so postala neprimerna za bivanje.

Eden od glavnih vzrokov za slabo socialno stanje v Gaberjah ob koncu 20. stoletja je bilo to, da so ob propadanju velikih tovarniških kompleksov mnogi ostali brez dela. Tako so stavbe sčasoma propadale, novih priseljencev je bilo malo, ob starem naselju pa se v 21. stoletju širijo predvsem poslovno-trgovinska središča. V današnji mestni četrti Gaberjah se kljub modernizaciji ohranja specifičen govor, ki se nekoliko razlikuje od celjskega in ga prebivalci na ostalih območjih mesta mnogokrat prepoznajo kot »gaberščino«. V naselju še vedno deluje tudi Športno društvo Gaberje, ki se je pred drugo svetovno vojno imenovalo Sokol, po njej pa Partizan.

Web links

• Športno društvo Gaberje

References and resources

• Cvirn, J. 1990: "Kri v luft! Čreve na plot!": Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja. Celje. [COBISS-ID 22590464]
• Gologranc-Zakonjšek, B. 1996: Kovinarska ulica v mestnem naselju Gaberje z vidika osnovnih populacijskih pokazateljev. Muzejska poletna delavnica Celje '95 in '96. Celje. [COBISS-ID 3663925]
• Roženbergar Šega, T. 1999: Muzejska poletna delavnica Gaberje '97 in '98.. Celje. [COBISS-ID 99048704]
• Škofic, J. 1998: Govor celjskega predmestja Gaberje. Jezikoslovni zapiski 4, 89-98.. Ljubljana.

The author of the record

Dan Podjed (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Citation suggestion

Podjed, D. 2010: Delavsko naselje Gaberje. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://dedi.si/dediscina/397-delavsko-naselje-gaberje.