Kropa

Opis

Naselje Kropa leži v ozki dolini ob potoku Kroparica, pod vzhodnim pobočjem Jelovice. Z vijugasto cesto, ki vodi prek Jamnika in Dražgoš, je povezana s Selško dolino, po dolini Kroparice pa s Savsko dolino. V severnem delu doline sta stanovanjski naselji Stočje in Brezovica. Tamkajšnji prebivalci so bili večinoma zaposleni v tovarni vijakov Plamen in umetnokovaški obrti, ki nadaljujeta tradicijo železarstva.

Razcvet je Kropa doživela v 18. stoletju, sredi 19. stoletja pa so fužine prenehale delovati. Leta 1894 so zato kovači ustanovili Prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa. Preimenovanje v Kovinarsko zadrugo Plamen leta 1939 in nastanek Umetnokovaške obrti leta 1955 sta zaznamovala pol stoletja trajajoči prehod od ročnega na strojno delo. Industrijska proizvodnja je po drugi svetovni vojni Kroparjem zagotovila preživetje in blagostanje ter obenem spodbudila nastanek in razvoj naselja Kropa.

Stari del Krope je zaščiten kot kulturnozgodovinski spomenik, kamor sodijo Kovaški muzej, ostanki talilne peči oziroma slovenske peči, bajer, ostanki plavža oziroma fužine in stare kovačnice oziroma vigenjca. V starem delu Krope se nahajajo dobro ohranjeni spomeniki fužinarske arhitekture iz obdobja med 17. in 19. stoletjem. Kropa je do danes obdržala videz gorenjskih železarskih krajev: strnjeni naselji mogočnih fužinarskih hiš, zadaj v bregovih strnjene bajte oglarjev, rudarjev in žebljarjev. Tip kroparske fužinarske hiše je vmesna oblika med kmečko in meščansko hišo. Na osrednjem prostoru starega dela je spomenik NOB, postavljen v spomin na Kroparsko goro, kjer je bil sedež partizanskih terenskih enot ter ustanov, in prebivalcem, ki so se pridružili partizanom.

Izmed fužinarskih hiš izstopata renesančni dvorec fužinarja Mozzola iz 1620 in Klinarjeva hiša, v kateri so leta 1952 odprli Kovaški muzej. Kot prvi tehniški muzej na Slovenskem je bil odprt na pobudo krajanov in strokovne javnosti, ki si je pod vodstvom Franja Baša, prizadevala za ohranjanje tehniške dediščine »in situ« – na mestu njenega izvora. Večji del današnje podobe je muzej dobil po prenovi leta 1972, etnolog in antropolog dr. Zmago Šmitek pa je leta 1983 tam uredil etnološki prikaz načina življenja kroparskih kovačev. V muzeju je prikazan tehnično-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja ter gospodarske, socialne in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih naseljih od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju. V drugem nadstropju je v etnološki sobi prikazano življenje kroparskih kovačev, njihovih šeg in navad s predmeti vsakdanje rabe. V vigenjcu Vice si je mogoče ogledati prikaz ročnega kovanja žebljev. Od julija 2008 je v muzeju tudi projekcijska soba, kjer sta na ogled slovenska filma Milke in Metoda Badjure z naslovom Koledniki (1954) in Kroparski kovači (1967).

Kropa se je začela širiti v 14. stoletju, ko se je gozdno železarstvo z rudnih nahajališč na Jelovici začelo seliti v dolino k potokom. V 15. stoletju so kroparski železarji zgradili dva plavža, kjer so proizvajali železo za izdelavo žebljev. Kroparski kovači so izdelovali žeblje v vigenjcu, ki je delno kamnita, delno lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Vigenjc Vice je edina v celoti ohranjena kovačnica za ročno kovanje žebljev. V njem so kovali še v prvi polovici 20. stoletja, danes pa je tam muzejski objekt. Poleg njega se je do danes deloma ohranil Bodlajev vigenjc, ki predstavlja primer vigenjca na prehodu iz lesene v zidano stavbo. Namenjen je shranjevanju muzejski predmetov in ni na ogled.

Spletne povezave

• Kropa - umetniško-kovaška obrt – domača stran
• Kovaški muzej Kropa – domača stran
• Kropa – wikipedija

Strokovne reference in viri

• Avguštin, C. 1992: Kropa. Enciklopedija Slovenije: 6. zvezek. Marjan Javornik, ur. 39.. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
• Šmitek, J. 1967: Kovaški muzej v Kropi. Kovaški muzej v Kropi. Maribor. [COBISS-ID 3346945]
• Štekar-Vidic, V. 1995: Pomemben del kulturne dediščine se hrani v muzejih: Kovaški muzej. Kroparski zbornik: Ob stoletnici Plamena. Verena Štekar-Vidic, ur. 251-56. Kropa. [COBISS-ID 48639488]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Kropa. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/50-kropa.