Ciljanje pirhov v Mirnu
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Ciljanje pirhov v Mirnu pod evidenčno številko 2-00012 vodi Register žive kulturne dediščine
Vrednotenje dediščine: V Mirnu se je ohranilo tradicionalno ciljanje pirhov v organizirani obliki. Med Mirenci je nastala navada, da gredo na veliko noč po končani maši v župnijski cerkvi na kampo k Štanti. S seboj pripeljejo svoje sorodnike in prijatelje iz drugih krajev, pridejo pa tudi prebivalci sosednjih vasi, tudi iz bližnje Rupe in Peči z italijanske strani meje. Nekateri se tekmovanja udeležijo, drugi ga samo spremljajo, za vse pa je to priložnost za druženje ter za kej popit in k'šno rečt. V taki obliki je prireditev bistven sestavni del družbene podobe kraja in širše okolice.
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
V Mirnu se je tradicionalno ciljanje pirhov na velikonočno nedeljo ohranilo v organizirani obliki v današnji čas. Med Mirenci je navada, da gredo na veliko noč po končani maši v župnijski cerkvi na kampo (nogometno igrišče) k Štanti (zaselek). S seboj pripeljejo svoje sorodnike in prijatelje iz drugih krajev, pridejo pa tudi prebivalci sosednjih vasi, tudi iz bližnje Rupe in Peči z italijanske strani meje. Nekateri se tekmovanja udeležijo in si s spretnostjo v ciljanju pirhov pridobijo poseben ugled, drugi ga samo spremljajo, za vse pa je to priložnost za druženje ter za kej popit in k'šno rečt.
Po prvi svetovni vojni sta bili v zaselku Pri štantu pri Faganelijevih gostilna in furmanska postaja, ki je za okoliške prebivalce postala središče družabnega življenja. Na njenem dvorišču so se v velikonočnem času zbirali sosedje, prijatelji, sorodniki in drugi ter ciljali pirhe. Leta 1978 so na veliko noč tu še vedno ciljali pirhe, čeprav gostilne ni bilo več. Zaradi velikega števila navzočih je bližnji sosed, Jožko Saksida - Joža Sk, predlagal, da bi naslednje leto organizirali tekmovanje. Tako se je pred veliko nočjo leta 1979 zbrala klapa sosedov in napisala pravilnik. Od takrat je tekmovanje v ciljanju pirhov organizirano in se na začetku pobere štartnina. Pri ciljanju uporabljajo izključno trdo kuhana nebarvana kokošja jajca, ki jih tako kot kovance pripravi komisija. Kovanci za zbijanje, pikanje, pekanje, streljanje ali šicanje pirhov morajo biti primerne teže in velikosti. Zadetek je veljaven šele potem, ko jajce dvignejo s tal in kovanec ostane v njem.
Leta 1985 so prvič ciljali tudi mladinci, in sicer z razdalje šestkratne dolžine čevlja številka 43. Leta 1986 se je tekmovanja pred nekdanjo gostilno kljub slabemu vremenu udeležilo 88 strelcev. Množica navzočih je ovirala promet na cesti, ki pelje mimo hiše proti Krasu, zato so organizatorji leta 1987 tekmovanje premaknili na bližnje nogometno igrišče, na kampo k Štanti. Z večjim prostorom se je tekmovanje po številu udeležencev in organizacijski strani zelo razmahnilo. Od leta 1995 organizirajo tekmovanje tudi za ženske. Skupno število igralcev je leta 1996 doseglo zgornjo mejo, in se v naslednjih letih ustalilo nekje med 140 in 150 igralci. Naraščalo je tudi število sponzorjev. Zaradi velike količine sponzorskih prispevkov so leta 1994 prvič pripravili spremljevalno dejavnost – žrebanje nagrad za tiste udeležence, ki so zadeli pirh v prvem krogu. Za popestritev podeljujejo nagrade tudi za druge strelske veščine, npr. smešen slog ipd. Vedno nagradijo tudi najmlajšega strelca in sploh otroke.
Na začetku 80. let je za Jožkom Saksido organizacijo prireditve prevzel Stanko Faganeli, sicer pa za zanjo skrbijo družine iz zaselka: Faganeli, Saksida, Malič, Bratkovič, Ferfolja, Sulič (zadnja leta ne), Ferletič, Petejan, Podgornik in Kovač. Delo si porazdelijo glede na zbiranje sponzorjev, barvanje plakatov, plakatiranje, kuhanje jajc, razporeditev nagrad, izbor glasbe, ureditev prizorišča, vodenje programa, sojenje, zapisovanje zadetkov itn. Vse opravijo prostovoljno, z veliko navdušenja in predanosti ter predvsem z željo, da prenašajo dediščino na mlajše rodove. Razmišljajo o postavitvi svoje spletne strani. Delujejo kot Odbor za tradicionalno ciljanje pirhov pod okriljem Krajevne skupnosti Miren.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Budin, P. 2004: Občina Miren – Kostanjevica: 1994 – 2004. Zbornik občine ob 10-letnici. Miren.
- Faganeli, S. 1998: Jubilejno 20-to tradicionalno ciljanje pirhov, Miren, 1978–1998. Miren. [COBISS-ID 74192640]
- Koron, D. 1990: 70 strelcev nad 50 jajc. Primorske novice 30 (17. 3. 1990), 24. Koper.
- Kuret, N. 1965: Praznično leto Slovencev. Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Celje. [COBISS-ID 27738369]
- Ličer, V. 1996: Kako je tradicija postala prijeten družabni dogodek. Zbijanje pirhov v Mirnu. Seminarska naloga I. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani. [COBISS-ID 282619]
Avtor zapisa
Vesna Mia Ipavec (opis), Naško Križnar (vrednotenje)
Predlog citata
Mia Ipavec, V.; Križnar, N. 2010: Ciljanje pirhov v Mirnu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/411-ciljanje-pirhov-v-mirnu.