S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi

Uradna oznaka: Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi
Sinonimi: Kostelski govori
Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi obsegajo odmaknjeno, vendar povezano obmejno območje, ki je bilo v preteklosti razdeljeno med Kranjsko in Hrvaško, in kjer se je narečje z določenimi krajevnimi razlikami na obeh straneh meje ohranilo vse do sodobnosti.

Video vsebine

1

Opis

Enota obsega govore prebivalcev obmejnega območja občine Osilnica, naselij Babno Polje (občina Loška dolina), Stari in Novi Kot, Lazec, Podpreska, Draga, Srednja vas, Trava, Podplanina, Pungert, Črni Potok (občina Loški Potok) in občine Čabar (Hrvaška) ter naselij Hrvatsko, Razloge in Turki (občina Delnice, Hrvaška). Območje obravnavanih govorov se v večini sklada z mejo nekdanjega kočevskega gospostva do 16. stoletja, katerega v tem delu za razloček od osrednje Kočevske, večinsko niso poseljevali kočevski Nemci. Po mnenju raziskovalcev so na razvoj narečja najmočneje vplivali govori z različnih območij Kranjske, nato govor kočevskih Nemcev, ki so ta prostor naselili v 13. in 14. stoletju, in v manjši meri govori priseljencev iz hrvaških in drugih krajev. Gre za precej odmaknjeno, vendar povezano območje (vezna sestavina je tudi ljudski junak Peter Klepec), pozneje razdeljeno med Kranjsko in Hrvaško, kjer se je narečje z določenimi krajevnimi razločki navkljub slovenskim in hrvaškim šolam med domačim prebivalstvom na obeh straneh meje ohranilo vse do današnjih dni.

Slovenski dialektologi govore ob Čabranki in zgornji Kolpi opisujejo kot severno in osrednje kostelsko narečje in opozarjajo na njihovo narečno raznorodnost, saj vsebujejo prvine dolenjskega, rovtarskega, gorenjskega in belokranjskega narečja. Do mešanja povsem različnih narečnih prvin je prišlo zaradi kolonizacije, priseljevanja. Dialektolog Tine Logar je značilnosti govora na obravnavanem območju opisal pod govorom Babnega Polja v okviru dolenjskega narečja: »najstarejša glasovna plast v njej je Dolenjska. Dolenjski so v njej zastopniki za psl. ě; padajoči o; e ę; rastoči o o in a v slovenskih dolgih zlogih (e: i, u, iə, uə in å%), pri čemer so nekateri dolenjski refleksi doživeli manjše nadaljnje spremembe (ie>iə; ou>uə; u:u). Rovtarske prvine so: skrajšanje i:/u:>i/u; zastopnika za t.i. sekundarno (kasneje) poudarjena e/o v tipih sest'ra/ko'sa, namreč je/wa; ə>o; r>or; akanje. Gorenjsko je švapanje (la>wa). Belokranjske narečne prvine pa so premik poudarka z dolgega padajočega končnega zloga za en zlog nazaj proti začetku besede ('lędi: 'taku; z g'naja in m'wadi); oblika tipa 'jęmiv/f; -m>-n in morebiti še katera.« Enake značilnosti je isti avtor v prispevku za Enciklopedijo Slovenije pripisal tudi osilniškemu govoru, tu v okviru belokranjsko-obkolpskih govorov.

Govori so podvrženi vplivu jezikov medijev (knjižni slovenščina in hrvaščina), vplivu priseljencev z drugih območij, odseljevanju avtohtonega prebivalstva in spreminjanju življenjskega sloga njegovih nosilcev. Kljub vsemu se večina mlajših domačinov močno isti z govornim izročilom svojega kraja in je zato ta govor še vedno v veliki meri jezik njihovega vsakdanjega sporazumevanja. K ohranjanju govora prispeva tudi njegovo uveljavljanje na kulturnih prireditvah in z dejavnostmi navedenih nosilcev in drugih ustanov na obeh straneh meje. Pri tem imata med mlajšimi pomembno vlogo predvsem gimnazija in osnovna šola v Čabru na Hrvaškem. V produkciji hrvaške televizije je bil posnet film o velikonočni šegi trkanja jajc v Prezidu in Babnem Polju ter več ur video in avdio etnološkega gradiva v okviru dejavnosti Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce. Gradivo je bilo predstavljeno v različnih krajih na tem območju, na Dnevih etnografskega filma v Ljubljani in v Delnicah.

Način varovanja bi moral spodbujati spoznavanje in raziskovanje govora, ustvarjanje v govoru na različnih področjih, možnosti javnih predstavitev v medijih in na prireditvah ter vključevanje prek drugih etnoloških vsebin v različne turistične programe. V vseh segmentih bi morali na območju spodbujati čezmejno sodelovanje.

Strokovne reference in viri

  • Lipovec, A., Benedik, F. 1981: Fonološki opis govora vasi Babno Polje. Sarajevo.
  • Logar, T. 1975: Slovenska narečja. Besedila.. Ljubljana. [COBISS-ID 395265]
  • Logar, T. 1987: Belokranjsko-obkolpski govori. Enciklopedija Slovenije 1. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Logar, T. 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana. [COBISS-ID 62473472]
  • Malnar, S. 2002: Pamejnek. Govor u čabarskom kraju.. Čabar, Rijeka. [COBISS-ID 24423981]
  • Malnar, S. 2008: Rječnik govora čabarskog kraja.. Čabar. [COBISS-ID 30787117]
  • Muhvič, T. 2009: Somatski frazemi v govoru vasi Hrvatsko pri Osilnici. Diplomska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 40887138]
  • Primc, J. 1997: Okamneli mož in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline. (Od Babnega Polja in Prezida, prek Gerova, Čabra, Osilnice, Kužlja, Kostela, Fare do Dola in Predgrada). Ljubljana. [COBISS-ID 67675392]
  • Smole, M., Leš, A. 2006–2009: Ko smo ble muade, je buo tok na Plešceh... [Videoposnetek]. Etnološka zbirka Palčava šiša. Plešce.

Avtor zapisa

Marko Smole

Predlog citata

Smole, M. 2010: Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/436-govori-ob-cabranki-in-zgornji-kolpi.