S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Večstopenjska planinska paša

Uradna oznaka: Večstopenjska planinska paša
Visokogorska planina Krstenica je ena izmed redkih bohinjskih planin, na kateri sta se zaradi prizadevanja posameznikov in Agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik ohranila tradicionalna izdelava sira in mlečnih proizvodov.

Opis

Skrčena oblika stopenjskega planšarstva se je ohranila v današnji agrarni skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik, kjer imajo poletno skupno pašo goveje živine in predelavo mleka na planinah Krstenica in Velo Polje. Okrog sv. Petra in Pavla (29. 6.) je basenga (odhod) na planino Krstenico, kjer živina ostane do začetka septembra, do sobote pred angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru) ali do sobote po malem šmarnu (8. 9.). Poleti se na Krstenici prepase od dvajset do trideset glav mlečne in prav toliko jalove živine, povečini avtohtone bohinjske cike, ki je zaradi majhnosti, črvstih parkljev in pigmentiranih oči zelo primerna za rejo na visokogorskih pašnikih. Jesenska individualna paša in predelava mleka se dogaja na nižje ležečih planinah Zajamniki, Ravne, Konjska dolina in Goreljek, poznojesenska paša pa na skupnih vaških pašnikih in travnikih v dolini. Pozimi je reja hlevska.

Pred drugo svetovno vojno so lastniki pašnih pravic v okviru Agrarne skupnosti Češnjica pasli živino spomladi, od jurjevega (24. 4.) ali od florjanovega (4. 5.) pa do konca maja na skupnih pašnikih na Poljani nad vasjo. Okrog sv. Urbana (25. 5.) so jo gnali na nižje planine Zajamniki, Jelje, Konjska dolina, Pokrovc, Goreljek, Na Pečeh in Ravne. Na nižjih planinah so nekoč ostali do sv. Petra in Pavla (29. 6.), zatem so gnali na visoke planine Krstenico, Pod Mišelj vrhom, Velo in Malo polje, Na kraju, volovsko planino Lopučnico in planino za jalovo živino Govnjač. Medtem so na vaških travnikih ter na senožetnih in nižjih planinah pokosili travo, posušeno seno spravili na senike ter tako poskrbeli za jesensko in zimsko krmo. Po sv. Jerneju (24. 8.) so se vrnili na nižje planine, kjer so ostali do mihelovega (29. 9.), na senožetnih planinah Pokrovc, Podrob, Na Šeh in Četeže pa so ostali, dokler so dopuščali vreme in krma v senikih. Po vrnitvi v dolino so do snega pasli na okoliških pašnikih in travnikih. S podaljševanjem sezonske paše so lastniki živine prihranili pri krmi. Kolobar se je zaključil s hlevsko rejo živine prek zime. Živino so krmili s senom, ki so ga pokosili na vaških senožetnih, pa tudi nižjegorskih travnikih, in so ga pozimi s sanmi spravljali v dolino.

Dediščina planinske paše se prenaša na več ravneh. Prva in najpomembnejša je ohranjanje poletne paše in predelave mleka na Krstenici in nekaterih nižjih senožetnih planinah, ki neposredno in posredno vključuje številne člane Agrarne skupnosti Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje in Koprivnik, imetnike servitutnih pravic, lastnike goveda in njihove družine. Pomembna je tudi skrb krsteniške majerce Cilke Mlakar za neposredno seznanjanje otrok lastnikov živine s planinsko pašo. Po nepisanem pravilu morajo ti del počitnic preživeti na planini in pomagati pri odgonu in prigonu živine, molži in sirarskih opravilih. Večina jih je že vajenih rokovanja z živino v dolini, na planini pa se priučijo sirarskih opravil. O življenju in delu na planini Krstenici je bilo objavljenih več poljudnih in strokovnih prispevkov v časopisih, revijah in na svetovnem spletu. Cilka Mlakar je nastopila v več televizijskih oddajah. Kmetijska pospeševalna služba za sirarje na planinah pripravlja sirarske tečaje v Biotehničnem centru v Strahinju pri Kranju ter na planinah Praprotnica in Vogel.

Strokovne reference in viri

  • Cevc, T. 1992: Bohinj in njegove planine. Radovljica. [COBISS-ID 30795264]
  • Cevc, T. 1995: Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine. Zbornik.. Ljubljana. [COBISS-ID 55861760]
  • Knific, V. 1987: Planina Zajamniki v Bohinju. Bohinjski zbornik, 100–105.. Radovljica. [COBISS-ID 194358]
  • Ledinek Lozej, Š. 2002: Pričevanja o nekdanji ureditvi in življenju v planini Krstenica. Traditiones 31-1, 69–90.. Ljubljana. [COBISS-ID 20509997]
  • Melik, A. 1950: Planine v Julijskih Alpah. Ljubljana. [COBISS-ID 23916033]
  • Novak, A. 1987: Planinsko sirarstvo. Bohinjski zbornik, 73–85.. Radovljica. [COBISS-ID 21975042]
  • Novak, A. 1989: Življenje in delo planšarjev v bohinjskih gorah. Glasnik SED 29-3/4, 121–150.. Ljubljana. [COBISS-ID 13458989]
  • Novak, A., Stare, J., Križnar, N. 1979: Planšarstvo v Bohinju [film]. Dopisna delavska univerza Založba Univerzum. Ljubljana.
  • Novak, V. 1955: Odkup in ureditev služnostnih pravic v Bohinju. Zbornik Filozofske fakultete 2, 259–315.. Ljubljana.

Avtor zapisa

Špela Ledinek Lozej (Inštitut za slovensko narodopisje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Ledinek Lozej, Š. 2010: Večstopenjska planinska paša. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/435-vecstopenjska-planinska-pasa.