Klekljanje idrijske čipke

Opis

Klekljanje oziroma klekljarstvo je veščina oziroma obrt izdelovanja klekljanih čipk s križanjem, sukanjem, pretikanjem oziroma prepletanjem niti, navitih na kleklje. Poleg klekljev, profilirano oblikovanih lesenih palčk, na katerih je navit sukanec, se pri klekljanju rabi še blazino (t. i. bula), položeno v košaro (jerbas), na katero je z bucikami pripet vzorec (t. i. papirc). Za spojitev posameznih delov čipk se uporablja majhna kvačka (t. i. heknadl, jeftarca), za navijanje sukanca na kleklje pa kolovrat za navijanje klekljev ali novejši strojčki na ročni ali električni pogon. Klekljanje je bilo v Idriji dokumentirano že konec 17. stoletja.

V 19. stoletju se je klekljarstvo kot založniška obrt razširilo tudi na idrijsko podeželje. Znanje se je sprva prenašalo iz roda v rod, pozneje je na razvoj pomembno vplivala klekljarska šola, ki je bila ustanovljena leta 1876. Spadala je pod Osrednji čipkarski tečaj na Dunaju, prva učiteljica klekljanje pa je bila domačinka Ivanka Ferjančič (1850-1879). Po prihodu s Tirolskega je Ivanka Ferjančič uvedla nov način klekljanja, t. i. široki ris, in s tem oblikovala značilno podobo idrijske čipke. Na razpoznavnost idrijske čipke konec 19. stoletja so vplivali tudi številni prodorni trgovci. Med 1. svetovno vojno je klekljarstvo zastalo, po njej pa je doživelo nov razmah: tehniko širokega risa je pod vplivom italijanskega čipkarskega trga izpodrinila enostavnejša tehnika ozkega risa. Čipkarska šola deluje še danes in sicer kot zunajšolska dejavnost z oddelki v Idriji, Spodnji Idriji, Cerknem, Colu, Črnem vrhu, Godoviču in Podkraju. V letih med 1993 in 2000 je v Idriji potekal tudi poklicni program čipkarstvo. Ročno izdelana idrijska čipka je od leta 2000 zaščitena z geografsko označbo.

Za ohranjanje veščine klekljanja so v prvi vrsti zaslužni Čipkarska šola Idrija z oddelki v Idriji, Spodnji Idriji, Črnem vrhu nad Idrijo, Ledinah, Godoviču, Cerknem, Novakih pri Cerknem, Colu, Podkraju in v Vipavi ter vse klekljarice idrijske čipke, med katerimi so nekatere vključene v Društvo klekljaric idrijske čipke in lokalna društva klekljaric (npr. društvo klekljaric Črni vrh – Godovič). Mestni muzej Idrija je odgovoren za dokumentacijo klekljarske dediščine.

Klekljanje ima pogosto mesto dopolnilne in redkeje glavne pridobitvene dejavnosti prebivalstva. Obenem je pomemben regionalni oziroma lokalni identifikacijski element, kar je kulminiralo v zaščiti idrijske čipke kot blaga z geografsko označbo in kar umešča klekljanje na nacionalno raven pomena. Spričo prepoznavnosti idrijske čipke v evropskem merilu pa bi lahko klekljanje umestili tudi na mednarodno raven, kar je botrovalo tudi izboru Slovenije za organizacijo mednarodnega kongresa OIDFA leta 2016.

Spletne povezave

• Mestni muzej Idrija

Strokovne reference in viri

• Gnezda, M. 2008: Muzejska prezentacija idrijske čipke. Magistrsko delo.. Ljubljana. [COBISS-ID 39537250]
• Leskovec, I. 1993: Idrijska čipka. Idrijska obzorja: pet stoletij rudnika in mesta.. Idrija, Mestni muzej. [COBISS-ID 33899264]
• Makarovič, M. 1970: Klekljane čipke. Vodnik po razstavi.. Idrija, Mestni muzej. [COBISS-ID 58402048]
• Terpin, M., Gnezda M. 2010: Ustvarjalci, trgovci ter namembnost idrijske čipke od njenih začetkov do prve svetovne vojne. Idrijski razgledi 55/1, 28–36. Idrija, Mestni muzej.

Avtor zapisa

Špela Ledinek Lozej (Inštitut za slovensko narodopisje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Mirjam Gnezda Bogataj (Mestni muzej Idrija)

Predlog citata

Ledinek Lozej, Š.; Gnezda Bogataj, M. 2012: Klekljanje idrijske čipke. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/461-klekljanje-idrijske-cipke.