S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Idrijska čipka

Idrijska čipka je tip ročno klekljane čipke z večstoletno tradicijo, ki se na območju Idrije in njene okolice ohranja in razvija še danes.

Video vsebine

1

Opis

Idrijska čipka je tip ročno klekljane čipke, ki jo lahko opišemo kot tračno čipko, za katero je značilen širši ali ožji trak, ki vijuga po celotni površini vzorca. Za njeno izdelavo se največkrat uporablja bel lanen ali bombažni sukanec.

Zaradi izgube dela v tamkajšnjem rudniku so se idrijske ženske od sredine 17. stoletja dalje množično oprijele izdelovanja klekljanih čipk. V 19. stoletju je prišlo do premika v tehnološkem in oblikovnem razvoju idrijske čipke, kar razodevajo njeni stari vzorci (»papirci«). Stavljene metrske čipke so nadomestile t. i. sklepljene čipke. V sedemdesetih letih 19. stoletja je dobila idrijska čipka svojo značilno obliko, ko je postal široki ris splošno uveljavljen način klekljanja. Na prelomu stoletja in v letih pred prvo svetovno vojno je idrijsko čipkarstvo doseglo svoj vrh. Klekljanje se je razširilo na območje Cerkljanskega, Trnovskega gozda ter v Selško in Poljansko dolino. Po koncu prve svetovne vojne je zaradi sprememb na trgu idrijska čipka postala poenostavljena, cenejša in dostopna širši javnosti, iz nje pa so začeli izginjati mnogi zahtevni klekljarski elementi. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do stagnacije slovenskega čipkarstva, ponoven vzpon pa se je začel v začetku devetdesetih let, ko so začeli v Idriji ustanavljati specializirane privatne prodajne galerije in ateljeje, ki ponujajo čipke in izdelke s čipkami.

Za razvoj idrijske čipke danes v Idriji skrbijo štirje stebri tržne znamke Idria Lace. Prvi je Čipkarska šola Idrija, ki posreduje znanje in spretnost klekljanja, drugi je Mestni muzej Idrija, ki je odgovoren za zbiranje, raziskovanje in prezentacijo klekljarske dediščine, tretji je Društvo klekljaric idrijske čipke, ki s svojo dejavnostjo ohranja izročilo klekljanja, četrti steber pa predstavlja Festival idrijske čipke, ki je glavni promotor ostalih treh stebrov. Na tem festivalu lahko vidimo razstave čipk, državno tekmovanje v znanju klekljanja za priznanje Ivanke Ferjančič, klekljarske delavnice, predavanja, prodajo klekljarskega pribora, čipk in izdelkov s čipkami, sejem izdelkov domače in umetne obrti in drugo.

Leta 2004 je idrijska občina v okviru programa Kultura 2000 pripravila enoletni projekt Dežela čipke, da bi tako širila kulturna izročila in dediščino evropskih centrov klekljane čipke. Leta 2008 je Mestni muzej Idrija prejel Valvasorjevo priznanje za stalno razstavo Idrijska čipka: Z nitjo pisana zgodovina, kjer so predstavili razvoj in vpetost idrijske čipke v slovenski in evropski prostor ter njen pomen za gospodarski razvoj in družabno življenje. Poleg Mestnega muzeja Idrija hranijo gradivo na temo čipkarstva še v Slovenskem etnografskem muzeju, Loškem muzeju v Škofji Loki in v Muzeju v Železnikih. Poleg tega obstajajo bogate zbirke čipk v privatni lasti in tudi v nekaterih cerkvah. Leta 2009 je Mestni muzej Idrija pričel s projektom digitalizacije prodajnih katalogov idrijskih čipk iz začetka 20. stoletja. Namen tega projekta je ohraniti reprezentativno podobo idrijske čipke in omogočiti, da bo dostopna širši javnosti kot tudi, da bo uporabna za raziskovalno dejavnost.

V preteklosti je družbeno vlogo in pomen čipk opredeljevala njihova raba kot okrasje v oblačilni kulturi (ženska pokrivala in oblačila) in v stanovanjski tekstilni opremi. V začetku 20. stoletja so se čipke začele množično pojavljati pri krasitvi cerkvene opreme, liturgičnih oblačilih in drugih bogoslužnih kosih. V sodobnem času se idrijsko čipko predstavlja kot sestavni del slovenske kulturne dediščine v obliki protokolarnega darila. Sodobno idrijsko čipko je sicer težko opredeliti, saj izgublja nekdanjo vlogo in se v delih oblikovalcev največkrat pojavlja kot abstrakcija, ki že prehaja v umetnost.

Strokovne reference in viri

  • Bogataj, J. 1989: Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana, DZS. [COBISS-ID 13989632]
  • Gnezda, M. 2008: Muzejska prezentacija idrijske čipke. Magistrsko delo. Oddelek EiKA, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. [COBISS-ID 39537250]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Idrijska čipka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/46-idrijska-cipka.