Čevljarska svetilka
Dodatne slike
Video vsebine
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Varstveni status: -
Pristojni muzej/ustanova: Tržiški muzej
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Luč na gavge je čevljarska svetilka, ki ima na ozkem lesenem podstavku leseno ogrodje, znotraj katerega je petrolejka, na lesenem ogrodju pa je z usnjenim jermenom pritrjena steklena krogla. Leseno ogrodje je sestavljeno iz lesene podlage, velikosti 173 x 173 x 15 mm, in štirih, v vogalih podlage pritrjenih pokončnih lesenih paličic kvadratnega preseka 15 x 15 mm, ki so na vrhu ogrodja združene s štirimi vodoravnimi lesenimi paličicami, kvadratnega preseka 18 x 12 mm in dolžine 160 mm. Med leseno podlago in posodo za petrolej je nameščen lesen podstavek v obliki prisekanega stožca, velikosti: D = 64 mm, d = 37 mm, h = 64 mm. Petrolejko sestavlja steklena posoda za petrolej premera 110 mm in višine 75 mm. Na njej je privit kovinski pokrov z mehanizmom za pritrjevanje stenja in reguliranje plamena, nad tem pa pokončno hruškasto oblikovano steklo, višine 220 mm, ki v najširšem delu meri 80 mm. Na eni od štirih vodoravnih lesenih paličic, ki tvorijo del okvirja, je z usnjenim jermenom, širine 16 mm, pritrjena krogla, izdelana iz tankega pihanega stekla, premera 140 mm. Celotna višina čevljarske svetilke znaša 485 mm. Ogrodje je skupaj s petrolejko in stekleno kroglo postavljeno na 90 mm visok kvadrast, na srednjem delu zožen lesen podstavek, s katerim je svetilka pritrjena na mizo. Podstavek je pritrjen v ogrodje svetilke in mizo s pomočjo dveh čepov valjastega preseka (velikosti D = 10 mm, h = 40 mm in D = 15 mm, h = 50), kar omogoča stabilno lego svetilke na delovni mizi.
Čevljarska svetilka ali luč na gavge, na nemškem jezikovnem prostoru bolj znana kot die Schusterkugel ali die Schusterlampe, ki je razstavljena v stalni zbirki Tržiškega muzeja, je zanimiva zaradi svoje konstrukcije in delovanja. Steklene krogle, napolnjene z vodo, okrepijo in usmerijo snop svetlobe na želeno mesto. Take svetilke so bile v Evropi v rabi vsaj že v 16. stoletju, uporabljali so jih tkalci, klekljarice, sitarji in drugi rokodelci. Ohranjena v Tržiškem muzeju pa predstavlja edinstven primerek na Slovenskem.
Po izročilu so čevljarji od sv. Mihaela, 29. septembra, do sv. Gregorja, 12. marca, ko je bil dan kratek, zjutraj in zvečer delali ob svetilki. Svetlobo, ki jo je dajala sveča in pozneje petrolejka, so s pomočjo krogel usmerili tja, kjer so jo najbolj potrebovali – v naročje, kjer so izdelovali obutev. Na kvadratno desko so pritrdili štirioglat okvir – gavge, nanj pa z usnjenimi paščki pritrdili steklene krogle, ki so jih napolnili s prekuhano vodo. Na sredi stojala je prvotno stala sveča, pozneje petrolejka, in skozi z vodo napolnjene steklene krogle usmerjala močnejšo svetlobo v naročje čevljarja. Z usnjenimi paščki so usmerjali snop svetlobe, pomembni pa sta bili tudi velikost steklene krogle in, kot se je ohranilo v ustnem izročilu, starost vode v njej. Največja steklena krogla je pripadala mojstru, pomočnikom pa manjše. Če je smel tudi vajenec sedeti za mizo pred svojo stekleno kroglo, naj mu ne bi več veliko manjkalo do napredovanja med pomočnike. V ustnem izročilu se je ohranilo, da naj bi boljšo svetlobo dobili, če so v steklene krogle nalili špirit.
Tržiški muzej je čevljarsko svetilko pridobil leta 1954 skupaj z mizo, ki se je ohranila v tržiški čevljarski delavnici Kondrada Mehleta. Pred njim je bila v lasti čevljarja Kušterja. Replike v Tržiškem muzeju ohranjene čevljarske svetilke in spominke – pomanjšane različice te svetilke – izdelujejo v delavnici Kosmač v Bistrici pri Tržiču.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Bojan Knific (Tržiški muzej)
Predlog citata
Knific, B. 2015: Čevljarska svetilka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/489-cevljarska-svetilka.
