Kranjska flora

Opis

Za botaniko se je zanimal že v rani mladosti in ker je bila vsa Kranjska v naravoslovnem pogledu takrat še precej neodkrita, se je poleg zdravniške službe v času službovanja v Idriji posvetil predvsem botaniki in raziskovanju kranjske dežele. Najprej je v letu 1755 preiskal gorovje in gozdove idrijskega okrožja, nato leta 1756 Ljubljansko polje in barje, naslednjega leta Nanos, leta 1758 pa okolico Škofje Loke in Kranja, Storžič in vse pogorje do Kokre. Botanično je v letih, ki so sledila, pregledal pokrajino med Kočevjem in Ljubljano, Grintovec, Kočno in Greben, travnike okoli Planine in Cerkniško jezero z okolico. Med leti 1761-1764 je ponovno pregledal Nanos, pogorje okrog Senožeč, sosednji Kras in okolico Trsta, Gorenjsko in bohinjske gore, okolico Devina ter bližnjo morsko obalo. Svoj čas bivanja na Kranjskem je zaznamoval tudi kot profesor, saj je leta 1763 postal profesor metalurgije in kemije za rudarje na tedaj ustanovljeni metalurško-kemijski šoli. Hkrati je bil v tem času tudi najuspešnejši v znanstvenem in publicističnem pogledu. S številnimi razpravami je postavil temelje slovenski botaniki, zoologiji, mineralogiji, metalurgiji, analitski kemiji, medicini dela ter splošni geologiji. Njegova dela so poznali po vsej Evropi. Po šestnajstih letih bivanja v Idriji se je odpravil na Slovaško.

Scopoli je svojo knjigo o kranjskih rastlinah napisal naslanjajoč se na Linnéjevo klasifikacijo rastlinskih vrst, kar je še posebej poudaril v predgovoru k prvi izdaji Flore Carniolice. Poznal je tudi druge slovite botanike, ki so delovali v 18. stoletju: Michela Adansona, Josepha Pittona de Tourneforta, Albrechta von Hallerja in druge. Veliko se je ukvarjal s strokovnim izrazoslovjem v botaniki ter zanje podal tudi predloge pravil, ki so se nanašali na raziskovalne procese. Zdelo se mu je pravilno, da se za rodovna imena rastlin uporablja imena botanikov, ki so s svojim delom kakorkoli obogatili in prispevali k razvoju botanike, vendar pa je kasneje, ko Jacquin po njem poimenuje rod volčičev (Scopolia), svoje ime v ta namen zavrnil z besedami: »Vendar pa moje zasluge v rastlinstvu niso takšne, da bi me mogli prištevati k tistim možem, katerih priimki so bili dani novim rastlinskim rodovom. Drugi so teh časti mnogo vrednejši.«. Danes velja Scopoli za enega prvih kritičnih raziskovalcev botanike, ki se je poskusil v pisanju nove posodobljene sistematike razvrščanja rastlin ter v sestavljanju nove taksonomije kamnin (Wraber, 2008, 63-67).

Spletne povezave

• Giovanni Antonio Scopoli (Slovenski biografski leksikon)

Strokovne reference in viri

• Wraber, T. 2008: Scopolijeva razprava "Dubia botanica" (1770). Idrijski razgledi 1-2, 63-67. Idrija. [COBISS-ID 7719753]

Avtor zapisa

Ines Jerele (Narodna in univerzitetna knjižnica)

Predlog citata

Jerele, I. 2010: Kranjska flora. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://dedi.si/dediscina/360-kranjska-flora.